Prepoved, ki jo je podpirala celo večina kadilcev, so spremljale apokaliptične napovedi gostincev, njihovo združenje pa je zakonske določbe poslalo celo na ustavno sodišče. Menili so, da prepoved neupravičeno posega v pravni položaj gostincev in na področje pravic delojemalcev in delodajalcev. Na ustavno sodišče je prepoved spravila tudi SNS, kjer so menili, da krši načelo enakosti in diskriminira ter stigmatizira kadilce, čeprav kajenje ni ne prekršek ne kaznivo dejanje. Ne ena ne druga pobuda nista bili uspešni in že sedem let morajo kadilci na cigareto ven.

Najpomembnejši namen prepovedi je bila zaščita vseh tistih, ki so bili v zaprtih delovnih ali javnih prostorih izpostavljeni tobačnemu dimu in tako imenovanemu pasivnemu kajenju, med njimi so bili najbolj na udaru gostinski delavci.

"Bolniških je še več kot prej“

Na Obrtniško-podjetniški zbornici ugotavljajo, da "velik upad prometa občutijo posebno v gostinskih lokalih na podeželju, ki so bili središče druženja, ter v lokalih, ki nudijo pijačo. Zato vse več gostincem preti ali pa jih je že doletela nelikvidnost, ukinjanje delovnih mest, zapiranje lokalov, vprašanje odplačil kreditov in preživetja družin zaposlenih“. Marko Budja iz mariborske picerije in kavarne Mlada lipa vidi rešitev v tem, da bi si lahko gosti pijačo sami odnesli v kadilnico. Sam je v zadnjih letih na račun točenja pijač zabeležil petdesetodstotni upad dohodkov. Ob tem pa tudi poudarja, da je "bolniških še več kot prej, ker morajo zaposleni streči hrano zunaj na mrazu.“

Nasprotno, Marija Majda Dekleva iz Turistično-gostinske zbornice pojasnjuje, da s strani njihovih članov, ki so povečini hotelirji, ni bilo glede odločil o prepovedi kajenja nobenih pritožb: "Nekateri celo pravijo nasprotno, da se je promet celo povečal, odkar kadilci sedijo zunaj.“ Dekleva nadaljuje, da se pri dohodku pozna le v igralnicah, kjer so gosti lahko prej kadili tudi v notranjosti. Igralničarji zato zdaj postavljajo igralne avtomate tudi na balkone in terase. 

Učinki na kadilce le majhni

Čeprav naj bi prepoved kajenja spremenila odnos do kajenja in smo pred sedmimi leti tudi zvišali tudi mejo za prodajo tobačnih izdelkov na 18 let, se delež delež kadilcev ni bistveno znižal.

"Kmalu po uvedbi prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih se je delež kadilcev pomembno znižal, že po 2008 pa se je spet začel zviševati, a ni dosegel izhodiščne ravni pred prepovedjo,“ je učinke ukrepa povzela Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo. Je pa zadnje opazen trend deleža kadilcev med ženskami in mladimi. Koprivnikarjeva zato izpostavlja, da je ključno, da uvedli popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov, velika slikovna opozorila in nadaljnjo višanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov.