Civilna iniciativa proti gradnji kakršnihkoli oddajnikov na območju KS Šentlovrenc se je danes s svojo težavo pisno obrnila na premierja Mira Cerarja. Ogorčeni so nad početjem Ministrstva za promet, predvsem pa nad vodenjem projekta, ki ga tehnično vodi in uresničuje inženiring DRI v zvezi z gradnjo stolpov za oddajnike za digitalizacijo železnice. Odločno zahtevajo, da se vsakršna nameravana gradnja takoj prepreči, dokler se ne najde rešitev, ki bo zadovoljila vse interese na območju KS Šentlovrenc.

Skrbijo jih škodljivi vplivi

Občine so bile - priznavajo sami - o namerah gradnje stolpov obveščene že leta 2012, nazadnje pa maja letos. Krajani o tem niso vedeli nič. Telekomunikacijski stolp, ki s svojim obsegom ne spreminja le podobe kraja, pač pa s seboj prinaša predvsem škodljive vplive, bi bil lahko postavljen brez vsakršne razprave v kraju.

Civilno inicirativo skrbi predvsem vpliv elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi, arhitekturna neprimernost 35 metrov visokega železnega stolpa, pa tudi bojazen, da bi na stolp namontirali še druge oddajnike. Evropska zakonodaja namreč priporoča, da naj se nove antene in oddajniki nameščajo na že obstoječe stolpe, lastniki teh stolpov morajo to tudi dovoliti. V iniciativi se sprašujejo: »Kdo nam zagotavlja, da s sprva enim oddajnikom v vasi s časom ne bomo dobili še številnih drugih in da ga lastniki ne bodo tržili?«

Za takojšnjo ustavitev gradnje oddajnikov se zavzemajo tudi v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije, kjer menijo, da so nosilci in investitorji projekta digitalizacije slovenskih železnic hudo kršili aarhuško konvencijo in ustavne pravice občanov, saj jih niso pravočasno opozorili na gradnjo baznih postaj v neposredni bližini njihovih stanovanj in hiš. Ministrstvo namreč  investicije ni javno razgrnilo in ni predstavilo na javni obravnavi.

Stolp predvsem ne sodi v center vasi

Slovenija namerava do konca prihodnjega leta na slovenskih železnicah uvesti digitalni radijski sistem (GSM-R), s čimer bi se slovenske železnice povezale v enotni evropski sistem za upravljanje železniškega prometa. Poleg tega bi z naložbo povečali varnost železniškega prometa, poenotili obstoječi sistem radijske komunikacije, zagotovili manjše motnje in zamude vlakov ter prihranili pri izdatkih za signalno opremo.

"Prebivalci Šentlovrenca modernizaciji vsekakor ne nasprotujemo, vendar ne za vsako ceno in / ali na škodo zdravja ljudi, zlasti otrok in na škodo videza podeželskega naselja, ki bi ga kvarili tujki na najbolj nemogočih mestih," poudarjajo krajani.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor sicer ne potrebuje gradbenega dovoljenja za gradnjo takšnega objekta (po tako imenovani Černačevi zakonodaji), potrebuje pa ustrezna dovoljenja in soglasja za namestitev naprav na te stolpe.  "V nobenem primeru pa takšen stolp ne sodi v center vasi, poleg stanovanjskih objektov, kjer bi sevanje segalo tudi do šole, kulturnega doma, trgovine in cerkve, torej do objektov, kjer je največja migracija ljudi," izpostavljajo nezadovoljni krajani Šentlovrenca. 

Ker glede na sedanje izkušnje in prepočasno reagiranje občine ne verjamejo več, da bodo pristojni zastopali njihove interese, so se povezali v civilno iniciativo. Napovedujejo, da - če bo potrebno - bodo gradnjo tudi fizično preprečili.

Cerarja pozivajo, naj posreduje na pristojnih ministrstvih, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, s katerimi bo zaščiteno zdravje prebivalcev in videz podeželja ob železnici.