Ne drži, da se s strateškim in izvedbenim prostorskim načrtom tisoč hektarjev kmetijskih površin spreminja v zazidljive, so včeraj enoglasno zanikali trditev pobudnikov referenduma o prostorskem načrtu župan Zoran Janković, podžupan Janez Koželj in načelnik Miran Gajšek. Zazidljivih bo postalo le 117 hektarjev več, kot jih je bilo v načrtu iz leta 1985, so pojasnjevali: v letošnjem načrtu bo zazidljivih postalo 618 hektarjev zemljišč, a so 501 hektar morali vrniti v kmetijska zemljišča zaradi pogojev kmetijskega ministrstva, poplavnih območij, Nature 2000 in podobnega.

Od danes do 5. oktobra se zbirajo podpisi za razpis naknadnega referenduma o načrtu, ki ga je mestni svet sprejel 5. julija. Pobudniki z arhitektom Fedjo Koširjem in mestnim svetnikom Miho Jazbinškom na čelu trdijo, da med sprejemanjem načrta ni bilo razrešenih veliko pomembnih dilem, pripravljalci naj bi tudi premalo upoštevali pripombe javnosti. Po besedah Gajška so v načrtu upoštevali okoli 45 odstotkov predlogov in pripomb. “Žal nismo prišli na 70 ali mogoče 75 odstotkov, kar bi bilo urbanistično sprejemljivo,” je dejal, a kmetijsko ministrstvo se ni strinjalo.

Mestna trojica je večkrat zatrdila, da ne drži čisto nobena trditev pobudnikov referenduma.

Projekti pod vprašajem
Če bodo pobudniki zbrali vsaj 11.063 podpisov, bo referendum razpisan, in če bodo na njem pobudniki zmagali, Janković ne ve, kdaj bi bil lahko nov prostorski načrt sprejet – ugiba, da bi trajalo vsaj dve leti – in koliko bi to stalo. Ve pa, da bi veliko projektov obstalo, saj so vezani na sprejem načrta, na primer garažna hiša pod Kongresnim trgom, “ki bo sicer končana, a izvoza ne bo”, gradnja vrtcev, domovi za starejše občane in širitve cest.

Mestni oblastniki so prepričani, da so pobudniki možnost referenduma zlorabili za potrebe predvolilne kampanje in da tako Ljubljani delajo veliko škodo. “Prostorski načrt se ne bi smel dati na referendum, tako kot se tudi ne da proračun,” meni Janković.