Državni svetniki so poudarili, da bi morala biti reforma usklajena med socialnimi partnerji, upoštevati bi morala razmere na trgu dela, razmere pri delodajalcih, ki nimajo dovolj delovnih mest za starejše delavce, ter zdravstveno stanje starejših delavcev.

Proti predlogu so se opredelile tako interesna skupina delojemalcev kot delodajalcev in lokalnih skupnosti. Po besedah Dušana Semoliča bi morala biti pokojninska reforma bolj prijazna do delavk in delavcev, ki so delali v težkih delovnih razmerah. Nerazumljivo se mu zdi stališče predlagatelja, po katerem bodo starejši delali še dlje, medtem ko mladi ne dobijo redne zaposlitve.

Borut Meh, vodja interesne skupine delodajalcev, meni, da takšen zakon, ki "prizadene slehernega zaposlenega in sleherno podjetje", ne more iti v zakonodajno razpravo brez minimalnega soglasja. Do resne obravnave bi moralo priti že v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Meh je dodal, da so delodajalci vseskozi opozarjali, da slovensko gospodarstvo ni sposobno tako hitro prilagoditi delovnih mest za starejše delavce, da mora biti izvajanje reforme bolj postopno. "Pa nam tega ni nihče verjel," je dodal.

Interesna skupina lokalnih interesov ima zaradi nedoseženega širšega konsenza negativno stališče do zakonskega predloga. V interesni skupini negospodarskih dejavnosti pa so ocenili, da so nekatere predlagane rešitve prenagljene, je dejal vodja skupine Anton Peršak.

Pristojna komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je v svojem mnenju, na podlagi katerega je bilo potem oblikovano mnenje državnega sveta, sicer na pobudo zainteresirane javnosti pripravila nekatere predloge dopolnil, vendar pa zakona ni zavrnila.

Pristojni parlamentarni odbor bo drugo obravnavo reforme nadaljeval v četrtek.