Po poročilu mednarodne organizacije za boj proti korupciji Transparency International (TI) o implementaciji Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju je Slovenija med 21 državami, ki najslabše izvajajo konvencijo.

Slaba koordinacija organov
Simona Habič, predsednica Društva Integriteta, je opozorila, da največja težava še vedno ostaja sistem izvrševanja. Gre za slabo koordinacijo med preiskovanjem in pregonom, pomanjkanje sredstev in usposabljanja za preiskovalce in tožilce. Prav tako potencialno oviro predstavljajo sodni zaostanki in problemi z mednarodno pravno pomočjo.

Obstajajo tudi težave na področju računovodstva in revidiranja, kjer slovenski revizorji niso v zadostni meri osredotočeni na probleme podkupovanja in goljufij.

Nujno skrajšanje sodnih zaostankov
Habičeva je ob tem pozvala, naj država čim prej poveča odgovornost podjetij, ki so vpletena v kazniva dejanja, in zagotovi prepoved podkupovanja prek posrednikov. Pričakuje okrepitev strokovnega znanja in virov, ki so na voljo policiji in tožilcem za preiskovanje zapletenih primerov gospodarskega kriminala.

Najpomembnejša pa je po njenem mnenju racionalizacija predkazenskega postopka in skrajšanje sodnih zaostankov. Razviti je treba tudi boljše strategije za preprečevanje in odkrivanje tujega podkupovanja, je opozorila.

Mednarodno poročilo sicer kaže na napredek s Kazenskim zakonikom z zakonom o Integriteti in preprečevanju korupcije, ki Komisijo za preprečevanje korupcije pooblašča kot nadzorni organ za vse primere tujega podkupovanja.

Premik je opazen tudi z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada in specializiranega oddelka na Ljubljanskem okrožnem sodišču, so še sporočili iz društva.