"Veliko ljudi je tukaj že leta, drugi deset mesecev ali več, dobivali naj bi 18 evrov na mesec, kar se zgodi redko, ne pustijo pa nam, da bi sami zaslužili denar, čeprav so med nami zdravniki, inženirji, študentje računalničarstva, poslovneži ekonomisti in delavci. Ne dovolijo nam delati, vlada nam ne pomaga, da bi se naučili slovenski jezik in se vključili in nadaljevali življenje v slovenski skupnosti," so zapisali protestniki, ki zahtevajo srečanje z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar.

Ministrica: postopki so v skladi z zakonodajo

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je očitke protestnikov pred azilnim domom na Viču glede obravnave prosilcev za azil označila za nesprejemljive, poroča STA. Kot pravi, Slovenija celovito pristopa k reševanju migrantske problematike, ravna odgovorno in trezno, prosilci za azil so deležni postopkov in oskrbe v skladu z zakonodajo. Ocenjuje,  da za zdaj potrebe po srečanju s protestniki ni.

Brez zdravnika in brez informacij, kot v zaporu

"Ljudje, ki čakajo, postajajo depresivni, za njih ni nobene psihološke podpore. Vsak dan je isti in nič se ne spremeni, vse, kar lahko naredimo, je da čakamo, čakamo, čakamo," so zapisali v pismu. V posamezni sobi so nastanjeni štirje ali celo pet ljudi, kar je preveč. "Nimamo nobene zdravniške pomoči, razen zdravil proti bolečinem."

"Strogi ukrepi, ki veljajo v azilnem domu, omejujejo našo svobodo... Zaradi rasizma varnostnikov je neprijetno. Tukaj je kot v zaporu. Čeprav še nismo dobili statusa, nismo kriminalci."

Za 326 prosilcev štiri socialne delavke

Kot smo nedavno poročali, 326 prosilcem za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni na več različnih naslovih, tako socialno oskrbo zagotavljajo le štiri socialne delavke. "Trenutna kadrovska struktura tako omogoča izvajanje zgolj nujne psihosocialne oskrbe v dopoldanskem času, medtem, ko je nemoteno izvajanje predvidenih aktivnosti s prosilci za mednarodno zaščito nujno potrebno zagotoviti tudi v popoldanskem času," ugotavljajo na ministrstvu in dodajajo, da je v nasprotnem primeru pričakovati, da bodo prosilci svoj prosti čas porabili za dejavnosti, ki lahko povzročajo konflikte med samimi prosilci ter med prosilci in nastanjenimi prebivalci v bližnji okolici ali celo za dejavnosti povezane z nezakonitimi deli.

Nezadostno je poskrbljeno tudi za mladoletnike brez spremstva."Gre za ranljivo kategorijo populacije prosilcev za mednarodno zaščito, ki je izjemno travmatizirana," priznavajo tudi na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar. 

dežurni@zurnal24.si