"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je prostovoljno le po definiciji, ker ga kot obveznega ne predpisuje noben zakon. Lahko ga tudi ne sklenemo. Velika večina ljudi pa ve, da nesklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomeni proračunski družinski samomor, saj je treba v tem primeru zdravstvene storitve doplačevati, kar lahko nanese velike vsote denarja," pravi Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, ki je poskušal dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukiniti prvi. Sledili so mu ministri Dorijan Marušič, Tomaž Gantar in Alenka Trop Skaza, vsi neuspešno.

500 milijonov na leto

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki dopolnjuje obvezno, izvajajo zavarovalnice Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav. S premijami, ki so za vse zavarovance enake in trenutno znašajo okoli 28 evrov, zberejo okoli 500 milijonov evrov na leto; okoli 50 milijonov zadržijo za svoje stroške in rezervacije. Ključno vprašanje pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je torej, kako nadomestiti sredstva, ki jih zberejo zavarovalnice. "Možnosti, ki zajedajo plače ali zmanjšujejo pravice, niso všeč ne delodajalcem ne zavarovancem," poudarja Samo Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki se zavzema za pretvorbo prostovoljnega prispevka v obvezni.

Druga možnost, ki bi pomenila bistveno bolj pravično obremenitev kot zdaj, je prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v prispevno stopnjo. S tem bi dve tretjini zavarovancev plačevali manj kot zdaj, tretjina tistih z višjimi dohodki pa več. Kot tretja možnost se omenja razširitev prispevne stopnje na vse prejemnike dohodnine.

Komercialno za zobe

S preoblikovanjem zdravstvenega zavarovanja se bo najverjetneje spremenil tudi nabor pravic, ki jih imamo zavarovanci. "Mislim, da nimamo prevelike košarice pravic. Povsod po svetu pa je zobozdravstvo za odrasle urejeno tako, da ni vključeno v obvezno zdravstveno zavarovanje, ampak v druge oblike komercialnih zavarovanj," izpostavlja Fakin.

Preberite komentar: Od dopolnilnega k pravemu