Ste pričakovali zmago?
Konkurenca je bila močna. Zmaga ni bila na prvem mestu, bolj sem si želel izboljšati rezultat s prejšnjega tekmovanja, ko sem dosegel svoj osebni rekord. Tega mi je uspelo popraviti za celih šest sekund, kar je nad pričakovanji. Čas 1:30 je hkrati nov državni rekord.
Kako je z razvojem te zahtevne discipline pri nas?
Firefighter Combat Challenge pri nas poteka že četrto leto. Tekmujem vse od prvega tekmovanja, ki ga je gostila Radovljica. Zanimanje za tekmovanje in konkurenca sta iz leta v leto večja; v začetku smo se tekmovanja bolj ali manj udeleževali prostovoljni gasilci, zdaj pa so veliko zanimanje zanj pokazali tudi naši profesionalni gasilci. Kadar treniramo s prijatelji, se nam pridružuje vse več gasilcev. Vzdušje je odlično.
Katere prvine so najtežje?
Gre za izjemno zahtevno tekmovanje, pri katerem je potrebna kombinacija odlične telesne pripravljenosti, tehnike, hitrosti in koordinacije. Prednost imajo tisti, ki so nekoliko višji – zaradi višine potega se to pozna pri plezanju na vrvi. Najnapornejši je zadnji del, ko si že zelo utrujen in je treba 30 metrov vleči lutko, težko 80 kilogramov.
Koliko teh nalog srečujete gasilci v praksi?
Vse. Tekmovanja v ZDA so pred 22 leti sestavili iz preizkusa za poklicne gasilce, s katerim so želeli ugotoviti pripravljenost gasilcev. Preizkus so morali opraviti vsi, ki so želeli postati profesionalni gasilci. Za tekmovanje so izbrali same take naloge, ki jih gasilci uporabljajo pri intervencijah, ob nesrečah.
Ali morajo dekleta, letos jih je tekmovalo 15, opraviti enako zahtevne naloge?
Seveda. Teža rekvizitov in težavnost nalog sta zanje enaki. Ko je treba reševati ponesrečenca, nihče ne sprašuje, koliko tehta, ampak ga je treba čim prej rešiti. Tudi zato na tekmovanju za dekleta ni popustov.
Zablesteli ste tudi lani na svetovnem prvenstvu. Kakšni so spomini?
Res je, v kategoriji dvojic sva bila z Maticem Zupanom v finalu trinajsta, kar je velik uspeh glede na to, da je bilo na prvenstvu okoli 700 udeležencev. Finale med posamezniki, v katerega se uvrsti 80 tekmovalcev, se mi je izmuznil, v kvalifikacijah sem se tudi spotaknil, vseeno pa sem prvič dosegel čas pod 1:40. S časom, ki sem ga dosegel v soboto na Bledu, bi se uvrstil tudi v finale posameznikov. Najboljši tekmovalec je na svetovnem prvenstvu sicer dosegel čas 1:23.
Koliko je svetovni rekord?
1:19, dosežen že pred več kot desetimi leti, ko so uporabljali še posebne dodatke, da so lažje in hitreje opravili naloge. Danes za najboljšega velja čas 1:22.
Kaj jeste gasilci, da ste kos takim naporom?
Če se malo pošalim, me prijatelji zbadajo, s čim si pomagam. Po pravico povedano kot športnik in človek nisem naklonjen niti športnim dodatkom; prisegam na domačo hrano, banane, sadje, makarone …
Kakšna je razlika med profesionalnimi in poklicnimi gasilci?
V Sloveniji nas je prostovoljnih gasilcev ogromno, tudi na tekmovanjih. Kadar tekmujemo po Evropi, sploh pa v Kanadi in ZDA, so na tekmovanjih poklicni gasilci. Prednost profesionalcev je, da se ti pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z elementi tekmovanja. Rekvizite lahko odnesejo domov in trenirajo. Prostovoljni gasilci pa hodijo v svojo službo ali pa še študirajo, tako kot jaz. Šele v prostem času pride na vrsto trening.
Za Slovenijo pravijo, da mora imeti vsaka vas cerkev, gostilno in gasilski dom. Je gasilstvo v krvi Slovencev?
Našteto popolnoma drži. Gasilci so povsod po Sloveniji, so zelo priljubljeni. Sicer se najdejo tudi ljudje, ki menijo, da so gasilci pijanci. Mislim, da smo prav mi, ki tekmujemo, dokaz, da ni tako in da smo gasilci vrhunski športniki. Ljudje imajo do nas veliko spoštovanja.
Gasilska tekmovanja so v Sloveniji zelo razširjena, tudi med najmlajšimi. Bi lahko rekli, da je to slovenski nacionalni šport?
Drži. To tekmovanje je res staro le štiri leta, večina preostalih gasilskih tekmovanj pri nas je stara toliko kot gasilstvo pri nas, to je več kot sto let. Tudi na gasilskih olimpijskih igrah in drugih tekmovanjih so slovenski gasilci in gasilke v samem vrhu.
Ste bili vi osebno med gašenjem že kdaj življenjsko ogroženi?
Vedno kadar je ogenj, je prisotno tveganje. Bilo je kar nekaj primerov, ko smo se morali spopasti z nevarnimi plameni; sicer nismo reševali ljudi, smo pa živali. Kadarkoli se poženemo v goreč prostor, je naše življenje ogroženo.
Država je do poklicnih gasilcev zelo mačehovska. Kako pa je z vami, prostovoljci? Kje dobivate sredstva za vozila, gorivo, opremo?
Prostovoljni gasilci prosti čas in življenje dajemo v zameno za reševanje, kadar gori, ob poplavah, neurjih in drugih naravnih katastrofah, zato bi država lahko prispevala denar vsaj za kakšen tečaj ali opremo. Tako pa se financiramo prek občin, dejavnosti društev in tudi gasilskih veselic.