"Če pogledamo okoli sebe, vidimo, kako se opuščajo kmetijske površine, koliko je zaraščene zemlje in koliko kmetij je v teh letih propadlo ali prenehalo delovati," je na včerajšnjem regijskem posvetu zadružnikov dejal Marjan Jevnikar, regijski koordinator za dolenjsko-belokranjsko regijo.
odkupnih blokov za mleko ima trebanjska zadruga. Nekdaj jih je imela 1.400.
Opuščanje kmetovanja
Gre predvsem za ljudi, ki se s kmetijstvom ukvarjajo poleg službe. "Tega zdaj ni več. In ne poznam primera, da je nekdo, ki je opustil kmetijo, to dejavnost potem spet začel," je pojasnil in kot primer izpostavil področje mleka: "Proizvodnja sicer ne nazaduje, toda ljudi, ki se s tem ukvarjajo, je čedalje manj."
"Kmetije ne propadajo, samo posamezniki opuščajo kmetovanje. Za zdaj v večini primerov opuščena zemljišča prevzemajo druge kmetije, ki rastejo in širijo svojo dejavnost," pa je povedal Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo. "Na splošno se v Sloveniji zaraščanje ne povečuje in obseg kmetijskih zemljišč v obdelavi ne nazaduje," je pristavil.
Nova kmetijska politika
Zadružnikom so sicer predstavili okvire kmetijske politike po letu 2013. Ta med drugim prinaša dve novosti: ukrepe naj bi prejel samo aktivni kmet, malim kmetijam pa naj bi omogočili administrativno manj zahtevne pogoje, je pojasnil Ravnik in dodal, da bo treba najprej v razpravi ugotoviti, kdo je aktivni kmet in kaj so male kmetije.
Če so imeli zadružniki o kmetijski politiki lani dvome, pa so zdaj bolj optimistični. "Prvi podatki so bili neperspektivni. Ta predstavitev smernic delovanja pa daje nekaj upanja, da bo na kmetijskem področju še kaj napredka," je dejal Jevnikar.