Številke. Če bi bolnišnice letošnje leto hotele prekrmariti brez izgube, bi že v svojih finančnih načrtih morale za okoli deset odstotkov znižati stroške glede na lani, zdravstveni domovi pa za od pet do šest, ocenjuje šef Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. A dodaja, da je žal tudi na področju zdravstva s samoiniciativo podobno kot v prometu, ko "večina prilagodi hitrost, šele ko jih ustavi policija ter jim napiše kazen in kazenske točke".

Zdravstvo na kredit

ZZZS za poravnavanje obveznosti tudi letos najema kratkoročna posojila pri državni zakladnici, saj mesečni prilivi v blagajno z naslova zdravstvenega zavarovanja ne zadoščajo.

Fakin pravi, da naj bi se do konca leta nabralo vsaj za okoli sto milijonov evrov minusa, če vlada v državni proračun ne prenese stroškov, ki ne spadajo v zdravstveno blagajno (specializacije zdravnikov, bolniška nadomestila za brezposelne in podobno). "Kot veste, se zavod dolgoročno ne sme zadolževati, zato so stvari zelo resne," opozarja. Kljub temu zagotavlja, da krčenje zdravstvenih programov ni predvideno, širitev pa seveda tudi ne bo (izjeme so le referenčne ambulante, psihiatrična pomoč zapornikom v Mariboru in prvi specialistični pregledi, za kar bo skupaj namenjenih deset milijonov evrov). Koliko prihodkov se bo v blagajno sploh nateklo, ker se bo gospodarstvo letos pri nas skrčilo za kar 1,1 odstotka (o čemer bo danes govorila tudi vlada) in ne le za 0,3 odstotka, kot so načrtovali, pa na ZZZS še preračunavajo.

Koalicijska pogodba

O koalicijski pogodbi Fakin pravi, da je še ni imel v rokah. "Je pa v zdravstvu treba pretehtati vse vidike, saj spremembe vplivajo na dva milijona ljudi," opozarja. Več zdravstvenih zavarovalnic ga načeloma ne moti, če odločitev temelji na analizi. Ključni problem vseh dosedanjih reform pa je, da "nihče ni naredil načrta, kaj bomo v zdravstvenem varstvu počeli na primarni ravni, kaj hočemo s koncesijami in kako bomo upravljali zdravstvene zavode".