Sežanska policija preiskuje, kdo je storilec, ki je zlorabil osebne podatke znanega zgodovinarja ter ustvaril elektronski naslov z njegovim imenom in priimkom, s katerega je poslal nekaterim medijem dopis z določeno kritično vsebino. Jože Pirjevec njegov avtor ni bil, zato je kaznivo dejanje kraje identitete naznanil pristojnim organom; zagrožena kazen za storilca pa je do treh let zapora.

Pri nas manj

"S krajo identitete se srečujemo tudi v Sloveniji, vendar ne v takšnem obsegu kot v drugih evropskih državah in ZDA," ugotavljajo na generalnem policijskem uradu. "V preteklosti so bile kraje identitete bolj priložnostna kazniva dejanja, z uporabo računalniške tehnologije, predvsem z informatizacijo podatkov, pa se je povečala nevarnost za možne izvršitve teh kaznivih dejanj, zato je treba varovanju in odkrivanju zlorab s tega področja nameniti ustrezno pozornost," dodajajo.

Povečalo za osemkrat

Še leta 2008 je policija obravnavala vsega 83 primerov kraj osebnih podatkov, leta 2012 kar 664, lani pa po do zdaj zbranih podatkih 235. Največ kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov je povezanih z javno objavo brez privolitve, na drugem mestu so zlorabe prek prevzema identitete druge osebe, tudi za pridobitev premoženjske koristi ali prizadetja posameznikovega osebnega dostojanstva.

Nameni kraje osebnih podatkov so različni, z njimi storilci prikrijejo svojo identiteto za izvršitev drugega kaznivega dejanja. Zaradi raznovrstnosti izvrševanja te kriminalitete je kraja identitete lahko zajeta tudi v drugih izvršitvenih oblikah kaznivih dejanj, na primer pri ponarejanju listin, vdorih v informacijske sisteme, preslepitvah ali goljufijah.