"Problematika tako imenovanega novodobnega suženjstva je v trendu rasti in prepoznavanja, tudi v širših dimenzijah, kot smo jih bili vajeni," opozarja nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin.

Po njegovih besedah se pojavljajo tako prisila v prostitucijo, beračenje in prisilno delo v različnih panogah industrije kot izvajanje kaznivih dejanj za potrebe kriminalnih združb in prodaja človeških organov. Po zadnjih ocenah je trgovina z ljudmi v evropskem prostoru zrasla za okoli 18 odstotkov.

Realna slika trgovine

Lani so slovenski policisti sprožili 23 kazenskih postopkov, neposredno povezanih s trgovino z ljudmi, državno tožilstvo je vodilo 27 kazenskih postopkov. Ta statistika je po Čurinovi oceni dokaj realna slika tega, kaj se dogaja s trgovino z ljudmi pri nas, saj meni, da ne more biti veliko neodkritih kaznivih dejanj. Opozarja pa na "sivo liso, kjer se težko dokažejo suženjska razmerja in prisilno delo". O konkretnih primerih ni želel govoriti, mednje pa bi lahko spadale nekatere zgodbe iz gradbeništva.

Ne čutijo se kot žrtve

"Z vidika statistike je pomembno, da smo imeli lani v Sloveniji osem sodb s tega področja, kar je največ do zdaj," pravi Čurin. V enem primeru so odkrili 52 oškodovank, zaposlenih v nočnih lokalih, ki se same niso spoznale kot žrtve. Po Čurinovi oceni je to zato, ker se oblike trgovanja z ljudmi v zadnjih letih hitro spreminjajo. Pred osmimi leti je bila večina žrtev ilegalcev, danes jih ima večina urejen status in delovno dovoljenje, zato se te ne prepoznajo kot žrtve. "Vsem tem oškodovankam smo ponudili pomoč, a so jo zavrnile," dodaja. Policisti so sicer evidentirali 14 žrtev.

"V Sloveniji so plesalke v nočnih lokalih najpogosteje iz Dominikanske republike. Ko govorimo o beračenju in tranzitu v preostale evropske države, so to najpogosteje državljani Bolgarije in Romunije," opisuje. Žrtve, ki so prisiljene v prostitucijo, so po njegovih besedah večinoma iz balkanskih držav in držav jugovzhodne Evrope.