Betaglukan iz ovsa in ješprena pomaga vzdržaveti raven holesterola, vlaknine iz rži pa vplivajo na delovanje prebavne cevi. To sta dve zdravstveni trditvi, ki jima je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pri zadnji objavi presojanja zdravstvenih trditev izrekla pozitivno mnenje in se smejo uporabljati na živilih. Utemeljene so tudi trditve, da nizka vsebnost natrija (soli) pozitivno vpliva na raven krvnega tlaka in da lahko melatonin pomaga spancu. Melatonin med drugim najdemo v mandljih, bananah, paradižniku, čebuli, sončničnem semenu, ovsu, rižu in tako dalje.

Sicer pa je EFSA presodila, da več kot dve tretjini predloženih zdravstvenih trditev ne zdrži znanstvene presoje in so zato neutemeljene, pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS. "Vnovič so negativno mnenje dobile zdravstvene trditve za probiotike, tako da niti ena od predloženih zdravstvenih trditev za probiotike v živilih ne drži," pravijo. Bomo pa potrošniki po njihovih besedah  še kar nekaj časa čakali, da bodo proizvajalci neutemeljene zdravstvene trditve umaknili z izdelkov, ker je do uradne objave zakonsko določenega seznama še dolga pot usklajevanja politikov oziroma komisije EU in strokovnih predstavnikov vseh držav članic. Seznam dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, ki jo bo objavila EFSA, pričakujejo leta 2012.

Na ZPS pričakujejo, da bo izbira izdelkov z zdravstvenimi trditvami vse večja, saj sta se v konkurenčno tekmo vključili tudi farmacevtska in kozmetična industrija. Njihovi prehranski strokovnjaki so prepričani, da je temelj zdravja še vedno uravnotežena in pestra prehrana z veliko zelenjave in sadja in vsaj pol ure telesne dejavnosti na dan. "Najprej torej poskrbimo za temelj in šele nato si pomagajmo z dodatki, če že mislimo, da potrebujemo še kaj več," zato svetujejo.

Nadzor nad pravilnostjo zdravstvenih trditev pri živilih živalskega izvora imajo v Sloveniji na veterinarski upravi, so nam že marca pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Inšpektorji za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano nadzorujejo živila rastlinskega izvora, zdravstveni inšpektorji pa prehranska dopolnila in živila v posebne prehranske oziroma zdravstvene namene. Za zavajajočo uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih je predvidena kazen od dva tisoč do 30 tisoč evrov.