"Naravne nesreče nam ne prizanašajo," pravi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Po njihovih podatkih se kmetijska suša pojavlja skoraj na vseh območjih Slovenije. Najbolj prizadete so obalno-kraška, primorska regija, Kras, Brkini, del gorenjske regije, Bela krajina, celotno Podravje.
Prizadete so več ali manj vse kulture. Zelo prizadeti so nasadi zelenjave, sadovnjaki, trajni nasadi, poljščine. Letos je zaradi vročinskih udarov od 20 do 30 odstotkov manj pšenice.
Velika težava je tudi na travinju, pri čemer je bil prvi odkos 30 odstotkov manjši kot običajno. Drugi odkos bo večinoma predstavljal čistilno odkošnjo, kaj bo s tretjim, še ni jasno, pravi Žveglič. Živinorejci bodo letos imeli težavo, saj bodo težko nadomestili krmo za osnovno čredo. "Žita na svetovnem trgu so se dvignila iz lanskih 250 evrov za tono na 400 evrov za tono," navaja trenutne cene krme Žveglič. Odkupne cene pri kmetu po njegovem mnenju ne bodo prenesle tega stroška.
Višina škode še ni znana, je pa jasno, da bo ogromna. Stanje je hujše, kot je bilo leta 2017, ko je škoda znašala 65 milijonov evrov.
Podatke, ki jih po zavodih še zbirajo, bodo posredovali ministrstvu za kmetijstvo. Pričakuje, da bodo pristojni sprejeli interventni zakon, ki bo določil prag in upravičence do povračila škode. "Želimo si, da se postopek ocenjevanja začne čim prej," je poudaril Žveglič.
Cene hrane ne bo dvignila suša v Sloveniji, ampak dejstvo, da gre za pojav, ki je letos prizadel tudi Italijo, Francijo, Španijo, poudarja Žveglič. Globalnost tega pojava je tista, ki bo vplivala na ceno hrane.
Žveglič ob tem dodaja, da se vsako leto pogovarjamo o namakanju in strategijah namakanja, a se potem stvari ne premaknejo v zadostni meri. Ključno bo, tako pravi, sprostiti birokratske ukrepe in dovoliti zadrževalnike vode ob manjših vodotokih.