V največji opozicijski stranki so se za zaostritev zakonodaje odločili potem, ko je nadzor finančne uprave (Furs) pokazal, da odvetniki pogosto ne prijavijo dela prihodkov, s tem ko stranki ne izdajo računa, ali pa po prejetem plačilu državi ne plačajo davka na dodano vrednost.

"S spremembami zakonodaje bi povečali preglednost poslovanja notarjev, odvetnikov in odvetniških družb kot tudi zaupanje javnosti v njihovo pošteno in zakonito poslovanje, hkrati pa zmanjšali obseg sive ekonomije na tem področju," so sporočili iz SDS.

Notarji: "Mi račun vedno izdamo"

"Problematike neizdajanja računov pri nas ni. Imamo elektronske vpisnike, računi se morajo izdajati. Doslej pri notarjih takšne nepravilnosti še niso bile odkrite," odgovarja poudarja Sonja Kralj, predsednica notarske zbornice.

Glavna novost, ki jo predlog prenaša, je javna objava letnega poročila, ki bi ga morali notarji in odvetniki sestaviti – zdaj jim poslovanja ni treba razkrivati, pravijo v SDS.

"Uradno bomo pripombe na ta predlog dali naslednji teden, lahko pa že zdaj povem, da se nam zdi predlog nepotreben. Mi moramo kot javna služba že zdaj sporočati te podatke – zakonodaja določa, da morajo biti zaradi zaupanja strank in potrebe varovanja ugleda notariata podatki o prihodkih notarjev podatki o prihodkih javni," trdi šefica notarske zbornice.

Zdaj poročilo pošljejo dacarjem

Notarji zdaj bilance pošiljajo davčni upravi, če bodo poslanci predlog največje opozicijske stranke podprli, jih bodo morali tudi agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). "Razlog za ta predlog je nadzor in javnost podatkov, a v našem primeru ta ni utemeljen," poudarja Kraljeva.

Opozarja tudi na razlike med notarji in odvetniki: "Mi nadzor opravljamo interno, opravlja ga tudi pravosodno ministrstvo, pri tem pa je pomemben tudi podatek, da vse prihodke beležimo."

V odvetniški zbornici pravijo, da je za komentiranje predloga še prezgodaj, ker ga niso še proučili, podobno menijo tudi na pravosodnem ministrstvu.