Slovenski evrokrati imajo novo ugodnost: od 1. septembra bodo lahko že plačane pokojninske prispevke (tudi za dodatno pokojninsko zavarovanje) prenesli v za njih ugodnejšo pokojninsko shemo Evropske unije (EU). Tisti, ki niso zaposleni v organih EU, a se zaposlijo v kakšnem podjetju druge članice EU, ne v Sloveniji, pa tega ne morejo storiti.
Vlogo za prenos prispevkov je v zadnjih šestih letih, čeprav je bil zakon o prenosu pokojninske pravice sprejet šele letos, že oddalo 45 slovenskih evrokratov (v ustanovah EU jih je okoli 540), iz pokojninske blagajne pa bi po oceni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) s seboj odnesli okoli pol milijona evrov. Nekateri strokovnjaki menijo, da je ocena
ZPIZ celo (pre)optimistična.
Prispevek. Koliko denarja je posameznik vplačal v pokojninsko blagajno, si lahko vsak preračuna tako, da povprečno plačo v svoji karieri množi s 24,35 odstotka in z leti delovne dobe. Uradno. ZPIZ izračuna vse prispevke, ki jih je bodoči evrokrat v dozdajšnji karieri že plačal, jih po posebni metodi obrestuje na zdajšnjo neto vrednost in protivrednost tega zneska nakaže na račun sheme EU. ZPIZ mora vlogo razrešiti v šestih mesecih, od takrat, ko prejme obvestilo organa EU.
“Slovenija ni imela izbire”
“Medgeneracijske solidarnosti v tem primeru ni (evrokrati odnesejo sredstva, ki so namenjena za zdajšnje pokojnine, op. p.). A Slovenija ni imela izbire, ker tako zahteva uredba EU. Zakon bi morali uvesti že takrat, ko smo postali članica EU,” je dejal direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar in dodal: “Lahko bi rekli, da so evrokrati privilegirani.”
Zakaj prenašajo prispevke?
Pokojninska shema EU je zelo ugodna za uslužbence organov EU. Pogačar je o njej povedal: “V njihovi shemi ni omejitev kot pri nas. Višina pokojnine se določi glede na leta dela v organih EU (pravico do starostne upokojitve dobijo po desetih letih zaposlenosti v organih EU, op. p.). Tako kot plače evrokratov so tudi pokojnine precej višje kot pri nas.”
V Sloveniji je osnova za odmero pravic omejena, prispevek pa ni. “Čeprav ima kdo deset tisoč evrov plače, bo pokojnina znašala, kaj vem, 80 odstotkov najvišje pokojninske osnove – ta znaša okoli 2.200 evrov,” je razložil Pogačar.
Ker pa omejitve (tako imenovane Gasparijeve kapice) pri prispevkih ni, bo upravičenec dobil pravice le iz vplačila dva tisoč evrov, osem tisoč pa bo prispeval za solidarnost, je ocenil Pogačar.
Diskriminacija?
Zakaj isti zakon ne velja tudi za povprečneža, ki bi delal v neki drugi državi EU? “Ker velja druga uredba. Nima nobene veze s temi organi,” je odgovoril Pogačar.