Država mora do prvega januarja 2015 urediti delovanje in financiranje demografskega rezervnega sklada. Njegov namen je financiranje pokojnin v prihodnje, da se zmanjša vpliv staranja prebivalstva na javne finance. A kot opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), v proračunih za prihodnji leti za sklad ni predvidenih sredstev.

Sklad ni malha za to krizo

"Vsekakor je oblikovanje takega rezervnega sklada za dolgoročno stabilnost slovenske pokojninske blagajne ključnega pomena," pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Dodajajo, da gre za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne in ne pokrivanje njenih kratkoročnih težav. Nekateri skladi v tujini, denimo v Franciji ali Avstraliji, zato celo prepovedujejo izplačevanje za več desetletij.

V iskanju skritih zalog

Ključno vprašanje je, kje dobiti sredstva za oblikovanje sklada. "Če že to počnejo, naj del denarja od privatizacije podjetij namenijo za sklad," pravijo na ZSSS. "To je lahko – tako kot ponekod v tujini – v Sloveniji eden od virov financiranja," se z njimi strinjajo na ministrstvu. V tujini je glavni vir financiranja prav prodaja državnega premoženja, odstotek BDP ali prispevne pokojninske stopnje, ki jo plačujejo delavci, ter donosi iz naložb državnega premoženja. Na MDDSZ menijo, da bo treba razmisliti tudi o možnosti, da bi vlogo sklada prevzela Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja. "Trenutno gospodarsko in finančno stanje, v katerem je Slovenija, ne dopušča veliko možnosti za zagotavljanje posebnih virov iz proračuna ali z obremenjevanjem stroškov dela," so prepričani na MDDSZ.