Država je začela župane pozivati, naj se odpovedo evropskim sredstvom za projekte, za katere ni verjetno, da jim jih bo uspelo končati do prihodnjega leta, ko se izteče aktualna finančna perspektiva. Občine bodo imele sicer do leta 2016 čas, da projekt končajo, a z lastnimi sredstvi, ki jih večina prezadolženih občin nima.

Če jim tudi to ne bo uspelo, pa bo Evropska unija zahtevala ves denar nazaj. Načrta, kako pomagati občinam, če se to zgodi, država nima. "Župani bodo morali prevzeti svoj del odgovornosti," je odločna državna sekretarka novoustanovljene službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert.

Plačevanje preteklih napak

"Med letoma 2007 in 2008 se je pospešeno izdajalo odločbe na podlagi obljub, da bodo projekti končani. Nato pa se štiri ali pet let na projektih ni dogajalo nič," je kritična Kertova. Nekateri projekti niso imeli dovoljenj in odkupljenih zemljišč, spet drugi so bili načrtovani na varovanih območjih, kjer gradnja sploh ni mogoča. Zakaj država ni ukrepala prej, Kertova ne ve. "Ko smo lani ugotovili stanje, se je začela kampanja pritiska, naj občine projekte spremenijo v fazne ali od njih odstopijo. To je med župani izzvalo veliko konfrontacij in očitkov, da jim država noče prisluhniti." A na končne roke ni mogoče vplivati, pravi Kertova.

Potrebno hitro ukrepanje

Občine imajo zdaj dve možnosti: če želijo projekte razdeliti v faze, morajo ugotoviti, ali lahko posamezni deli sploh delujejo samostojno, kar bo zahtevalo tudi veliko nove dokumentacije, ali da gradnjo pospešijo. "Pri tem se zastavlja vprašanje, ali bodo gradnje lahko sledile takim časovnicam. To vedo le projektanti," meni Kertova.