“Za ohranitev kredibilnosti te države je nujno spoštovanje zaveze, da bo primanjkljaj prihodnje leto manj kot tri odstotke ... Celoten javni sektor, ne le državne uprave, ampak tudi zdravstvo in zavode na področju šolstva je treba prilagoditi na to, kar smo sposobni financirati.” Tako je minister za finance Janez Šušteršič pospremil proračun, ki bo za skoraj desetino porezal maso plač v celotnem javnem sektorju.

Pet odstotkov je deset

“Znižanje je pet odstotkov glede na rebalans, a vemo, da bo ta presežen, saj vsi ukrepi niso bili sprejeti v taki moči, kot so bili načrtovani,” je priznal Šušteršič. Dejansko znižanje pa je že pred sejo vlade razkril zunanji minister Karl Erjavec, ki je povedal, da bo denarja za plače približno desetino manj. Znižanje bo za skupine proračunskih uporabnikov sicer odvisno tudi od tega, koliko se je v zadnjih treh letih povečala masa izplačanih plač.

“Vsak minister ali predstojnik bo moral zagotoviti takšno znižanje mase plač. Zmanjšanje števila zaposlenih ni edina rešitev, pogovoriti se bo treba z zaposlenimi. Ponekod bo več upokojitev, kjer bodo brez služb ostali tisti, ki so bolje plačani, zato odstotka presežnih delavcev ni mogoče določiti. Možna je tudi sprememba sistematizacij ali kak drug ukrep,” je pojasnil Šušteršič.

Dol normativi ali plače

“Rezerve ni, saj ne zaposlujemo kar po svoje. Poleti na podlagi števila učencev in zakonskih normativov pripravimo program dela in razrez skoraj do minute. Le na tej podlagi lahko zaposlujemo,” je na vprašanje, ali bi sploh lahko odpustil desetino zaposlenih, odgovoril Milan Rejc, predsednik združenja ravnateljev in ravnateljic Osnovne šole Gorje. Dodal je, da sta ob tej odločitvi vlade možnosti le dve, znižanje normativov ali plač. “Naša usmeritev je za zdaj taka, da bi prej pristali na zmanjšanje plač kot na spremembo normativov in odpuščanje,” je povedal.

To je lahko le predlog

“Ta trenutek ni jasno, kaj je vlada sploh sprejela. Na odpuščanja ne pristajamo, saj bi poglobila recesijo in ogrozila delovanje javnega sektorja. Če je znižanje mase plač napoved znižanja plač, pa je to lahko zgolj pogajalski predlog vlade,” pa meni Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Na vprašanje, ali vlada s tem, ko odgovornost prenaša na direktorje in ravnatelje, poskuša zmanjšati vpliv sindikatov, pa je odgovoril: “To je dejstvo, a je hkrati nekoliko pesniški pogled na stvari. Kolektivne pogodbe veljajo na ravni dejavnosti in poklicev, mimo tega ni mogoče sklepati dogovorov. Nisem prepričan, da minister ve, o čem govori; ravnatelji in direktorji v javnem sektorju niso šerifi, ki bi lahko samovoljno odločali o svojih podrejenih. Znižanje plač ni mogoče brez dogovora, postopki odpuščanja so jasni, zato izjave ministra ne razumem povsem.”

Odločitev za konflikt

Dodal je, da je politika izvršenih dejstev primerna za čas vojne ali naravnih katastrof, za demokracijo pa povsem nesprejemljiva. “Sproži le to, kar seje, in to je konflikt. Ta odločitev je bila zato tvegana, razen če je bil konflikt njen cilj,” je dejal Štrukelj. Proračun sicer še ni objavljen, do ponedeljka naj bi se delali redakcijski popravki. Dokler ga ne bodo videli, se tudi ne bodo odločali o nadaljnjih ukrepih.

Minister Šušteršič je bil glede konflikta s sindikati optimističen: “Izkušnje s sindikati, ki jih imamo s spomladanskih pogajanj, so dobre. Sicer skozi stisnjene zobe, pa vendar imajo razumevanje za razmere v državi.” In še: “V razmerah, v kakršnih smo, nimamo dosti izbire.”