Če prej Grčijo in zdaj Irsko rešujejo le države, to pomeni, da se na ta način rešujejo tudi banke, ki so slabo posojale tema državama, meni Marjan Svetličič s Fakultete za družbene vede (FDV).
Zato bi po njegovem mnenju morale v sorazmernem deležu glede na odgovornost za težave, pomagati tudi banke (privatne institucije), ki so imele koristi od posojanja denarja.
Pomoč. Za solidarnost so se tokrat odločili tudi Slovaki. Spomnimo, pomoč Grčiji so zavrnili, je bil pa zato slovaški minister po besedah Pahorja, prvi, ki je dal izjavo, da bodo sodelovali pri reševanju Irske.
Svetličič tu cilja predvsem na odgovornost velikih bank iz Nemčije, Francije, Velike Britanije in drugih večjih držav.
200 slovenskih milijonov
Irska bo, da izplava iz rdečih številk, potrebovala pomoč v višini okoli 100 milijard evrov. Delež Slovenije bo znašal od 200 do 250 milijonov evrov, je včeraj grobo oceno razkril predsednik vlade Borut Pahor.
Ob tem poudarja, da “ne gre za denar iz proračuna, ne gre za posojilo, gre za poroštvo”. Pomoč sta napovedali tudi Velika Britanija in Švedska – višina pomoči še ni znana.
Pomagati manj uspešnim
Za Slovenijo Pahor trdi, da je na poti okrevanja in dodaja: “Treba je vedeti, da ne gre vsem državam enako uspešno. Nekatere nasedejo na čereh. V našem skupnem interesu je, da si medsebojno pomagamo.”
Ob tem poudarja, da je “evro na preizkušnji za naš interes, za blaginjo Slovenije in naših ljudi; je interes, da pomagamo drugim državam. Za naš cilj, da odidemo iz krize bolj konkurenčni”.