Statistika. Od 868 članov, kolikor jih ima OOZ Velenje, je kar 655 samostojnih podjetnikov. Lani se je iz njihove evidence odjavilo 160, prijavilo pa 140 članov. OOZ Celje ima 1.377 članov, lani pa se jih je vpisalo 180, kar je celo nekoliko več, kot se jih je odjavilo (169).
“Po pravici vam povem, da razmišljam o selitvi v tujino, saj razmere pri nas postajajo nevzdržne. Konec leta na primer so se dajatve povečale za kar 300 odstotkov. Od 15 evrov bruto, za kolikor se je povečala plača na zaposlenega, si je država vzela deset evrov zase, le pet evrov je imel zato več v žepu delavec,” nam je povedal Darko Ježovnik, eden izmed večjih avtoprevoznikov, včlanjenih v Območno obrtno-podjetniško zbornico (OOZ) Velenje, ki zaposluje 19 ljudi.
Zakoni so, a jih ne izvajajo
Številni obrtniki Savinjske regije so se včeraj zbrali na posvetu in razpravljali o svojih težavah. “Če bi država uzakonila 60-dnevni plačilni rok, bi bil to pokop,” je dejal Ježovnik. “Problem je, če se težave kopičijo in se začno zažirati v nepremičnine. Davčna uprava nam takoj blokira račune, če smo kaj dolžni, izvršbe pa po drugi strani niso izvedljive,” je izpostavil Branko Meh, predsednik OOZ Velenje.
Obrtniki o konkretnih imenih podjetij, s katerimi poslujejo in ki jim grenijo vsakdan, ne želijo govoriti. “Razumljivo, saj so nekateri odvisni od velikih sistemov, in če bi se izpostavili, bi bili še na slabšem,” nam je razložil Miran Gracer, predsednik OOZ Celje, in dodal, da so nekateri zakoni sicer napisani, a se ne izvajajo. “Sam sem pred kratkim vložil štiri kazenske ovadbe, saj prek izterjave nisem dosegel ničesar. Nekateri se plačilu na vse načine izogibajo, in dokler država ne bo začela delati reda pri velikih ribah, ne bo nič bolje,” je opozoril. Tako na celjski kot velenjski OOZ se obrtniki odjavljajo iz registra, a na drugi imajo tudi nove vpise. Gracer je pojasnil, da se število povečuje tudi zaradi samozaposlitev. “Ko se nekdo upokoji in da ljudi na borzo, se nekateri od teh samozaposlijo,” je povedal.