Nekoliko starejši Slovenci se zagotovo spominjajo dni tik pred prvomajskimi prazniki leta 1986, ko je v ukrajinskem Černobilu ravno na današnji dan prišlo do najhujše jedrske nesreče doslej. Ljudstvo je bilo prestrašeno, informacije nasprotujoče. Kako smo na kaj takšnega pripravljeni danes?

Nesreča ni nikoli povsem izključena
Marjan Levstek, pomočnik direktorja republiške uprave za jedrsko varnost pravi, da se varnost stalno izboljšuje: "Jedrska varnost je zelo spremenljiva stvar. Na osnovi izkušenj, ki jih imamo – pa ne le mi, pač pa tudi drugje po svetu – varnost nenehno utrjujemo."

Na naše vprašanje, v katerem izhajamo iz teze strokovnjakov kemikov, da verjetnosti za nesrečo kljub skrbi za tehnologijo in odgovornemu delu nikoli ne moremo povsem izničiti, Levstek odgovarja: "To je seveda res. Stoodstotne varnosti ni. Je pa verjetnost za takšen dogodek znotraj Krškega, ki bi vplival na okolje, izredno nizka."

Smo ljudje pripravljeni?
Levstek pri tem poudari, da imamo program oziroma načrt, in sicer državni načrt za primer nesreče. Načrt redno posodabljajo, imajo tudi redne vaje, na katerih preverjajo pripravljenost. "Ljudje v samem Krškem in tudi okolici so z načrtom zelo dobro seznanjeni," še pravi Levstek.

Krčani so pripravljeni, vendar se že nekaj kilometrov stran, denimo v Novem mestu, meščanom milo rečeno niti sanja ne, kako bi se primerno odzvali. "To je najbrž res," na to odgovori Bojan Kuntarič z Uprave  RS za zaščito in reševanje, vendar doda: "Novomeščani so že toliko stran od Krškega, da jih ne vključujemo v te vaje. Tudi meteorološke karte kažejo, da vetrovi ne pihajo v tej smeri, pač pa po Savi navzdol."

Kuntarič doda, da bi bilo v primeru nesreče treba poslušati medije in se dosledno držati navodil regijskih centrov za civilno zaščito, ki bi poskrbeli za izvajanje državnega načrta.