V Brestanici je termoelektrarna, ki skoraj nikoli ne deluje, saj je namenjena predvsem za rezervo v primeru izpada nuklearke ali drugih proizvodnih enot. Cena tam proizvedene elektrike je razen izjemoma previsoka, saj za delovanje porablja plin ali nafto. Zdaj se kot kaže obeta, da bo prvič delovala večino dneva.

Jedrska elektrarna Krško gre namreč 1. oktobra v remont, ustavljena bo 32 dni. Lani je oktobra proizvedla dobrih 500 gigavatnih ur elektrike, polovico od tega je pripadlo Sloveniji.

Gen Energija, v katero poleg hidroelektrarn na Savi in Termoelektrarne Brestanica spada nuklearka, je tako kot vedno doslej vnaprej prodala enako količino elektrike, kot če remonta ne bi bilo, kupci namreč želijo enostaven produkt.

"V Skupini Gen večino, to je okrog 90 % vse proizvedene električne energije, prodamo na podlagi dolgoročnih pogodb, torej za eno, dve ali tudi tri leta vnaprej. Gre za tako imenovani letni produkt pasovne električne energije, ki kupcem zagotavlja celoletno dobavo," so zapisali v pojasnilih na svoji spletni strani. To je že vrsto let običajna praksa, pri kateri pa večino tveganj prevzamejo energetske družbe.

Doslej so to elektriko enostavno nadomestili z večjo proizvodnjo hidroelektrarn in nakupi na trgu, letos pa so zadeve precej dramatične. Cene elektrike na trgu so namreč astronomske, poleg tega je vode zaradi suše izjemno malo, v prvi polovici leta so hidroelektrarne proizvedle le dobro polovico načrtovane elektrike. V tem skrajnem scenariju se pripravljajo tudi na možno daljše delovanje Termoelektrarne v Brestanici. Ta je lani v celotnem letu proizvedla 52 gigavatnih ur elektrike, od tega decembra skoraj 16.

Če elektrarna z močjo 100 megavatov deluje eno uro, proizvede sto megavatnih ur elektike. Za eno gigavatno uro bi morala delovati deset ur.

Pokurili naj bi 15 tisoč litrov nafte na uro

Plinske turbine v Brestanici lahko delujejo tudi na nafto ali mešanico nafte in plina. Ker je plin predrag, naj bi tokrat kurili nafto. Vsako uro delovanja na moči sto megavatov naj bi pokurili kar 15 tisoč litrov nafte, da bi jo lahko dostavili pa naj bi na železniški postaji v Krškem pripravljali nekakšno črpališče, na katerem bodo nafto z vagonov prečrpavali v avto cisterne, s katerimi jih bodo vozili do bližnje Brestanice. Če bi termoelektrarna s sto megavati moči delovala ves mesec, bi pokurili skoraj 11 milijonov litrov goriva, za katerega bi morali  plačati okrog 13 milijonov evrov. 

V Termoelekrarni Brestanica niti v krovni družbi Gen Energija o podrobnostih načrtovane operacije ne želijo govoriti. "Kot v preteklih letih v Skupini GEN skladno s strategijo prodaje električne energije načrtujemo, da bomo primanjkljaj proizvodnje med remontom NEK nadomestili s kombiniranjem proizvodnje v naših elektrarnah in nakupom električne energije na trgu," so nam odgovorili na naša vprašanja

Preračunano čez prst bi cena tako proizvedene megavatne ure stala okrog 250 evrov. Če bo na trgu mogoče dobiti cenejšo pasovno energijo, bodo termoelektrarno seveda ustavili.

Kot kaže še vedno računajo tudi na možnost nakupa na trgu. "Možnost prodaje oziroma nakupa se povečuje s približevanjem izbranemu časovnemu obdobju – bolj ko se bližamo na primer mesecu oktobru, bolj je ta mesečni produkt dostopen za prodajo oziroma nakup. V trgovskem žargonu pravimo, da postaja likviden," so še pojasnili.

Jedrska elektrarna neprekinjeno obratuje že več kot 470 dni, med remontom pa bodo zamenjali jedrsko gorivo, kar je praviloma potrebno enkrat na 18 mesecev, ter zamenjali visokotlačno turbino.

Do polne moči se zažene v petnajstih minutah

Termoelektrana Brestanica ima sedem plinskih blokov, tri po 23 MW, dva po 114 MW, eden moči 53 MW in eden moči 56 MW. Od zahteve za start do polne moči 406 MW potrebujejo le 15 minut, kar je eden od pogojev za izvajanje sistemske storitve terciarne regulacije frekvence.

Plinski bloki lahko kot gorivo uporabljajo zemeljski plin iz plinovodnega omrežja ali dizelsko gorivo iz lastnih rezervoarskih kapacitet, delujejo pa tudi na mešanico obeh goriv.

Lani so izvedli osem aktivacij ročne rezerve za povrnitev frekvence, 149 komercialnih zagonov na zahtevo GEN energije ter 226 zagonov v sklopu testiranj.

Skupaj so lani prodali 52 gigavatnih ur elektrike, od tega skoraj 16 decembra. Kot gorivo so uporabili 70 odstotkov nafte (10,5 milijona litrov) in 30 odstotkov plina (4,6 milijona kubičnih metrov).

janez.zalaznik@styria-media.si