"Ne vem, kaj v naslednjem obdobju sploh ne bo izziv, ocenjujem pa, da je potrebno takoj sprejeti ukrepe skrajnega varčevanja z vsemi viri, predvsem z energenti," je na današnjem Nabavnem vrhu 2022, ki ga je organiziralo Združenje nabavnikov Slovenije (ZNS), dejal Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta ZNS. Po njegovih besedah je treba takoj sprejeti ukrepe skrajnega varčevanja z vsemi viri, predvsem z energenti, zaradi ruske agresije na Ukrajino. 

Tudi zato moramo zdaj postati bolj odporni in se pripraviti na "dolgotrajnejše obdobje nestabilnosti, visokih cen energije, motenj v oskrbi". Vojna bo po njegovi oceni trajala še dolgo, prav tako bodo dolgotrajne posledice sankcij proti Rusiji. 

Mojmir Mrak iz ljubljanske ekonomske fakultete pa je izrazil upanje, da bo EU na krizo odgovorila skupno. Pričakuje kratko recesijo, a počasno okrevanje.

Foto: Andrej Križ za Združenje nabavnikov Slovenije Maja Bednaš, UMAR Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), je dejala, da trenutno prevladujoče napovedi mednarodnih institucij za prihodnje leto za evrsko območje predvidevajo skromno rast, ki bo precej nižja od letošnje. Podobno velja za Slovenijo. Okrevanje pričakujejo v drugi polovici naslednjega leta. 

Najbolj jih skrbi možna otežena oziroma občasno prekinjena dobava plina, ki bi cene energentov še povišala in vodila v izrazitejšo racionalizacijo. To bi imelo negativne posledice za industrijo in druge dejavnosti, je opozorila. Če bi do tega prišlo že letos, bi bil učinek še močnejši.

Nujno je znižanje odjema plina

Da je možnost, da bo Vladimir Putin "zaprl pipico", vse bolj realna, se je strinjal tudi Dejan Paravan iz družbe Gen-I. Napovedal je drastičen padec dobav plina iz Rusije in manjšo proizvodnjo jedrskih in hidroelektrarn.

Na svetovnem trgu plina pa ni dovolj kapacitet, da bi pokrili izpad ruskega plina, zato je nujno znižanje odjema, je ocenil. Cene električne energije bodo, po drugi strani, povsem odvisne od regulatornih ukrepov. Paravan sicer meni, da energetska kriza ne bo trajala le eno leto, saj nam "konec naslednje zime leta 2024 po vseh scenarijih kaže slabše kot leta 2023".

Foto: Andrej Križ za Združenje nabavnikov Slovenije Aleš Kuhar Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, pa je pojasnil, kaj se dogaja na področju hrane. Ukrajina je velika proizvajalka in izvoznica številnih surovin in živilskih izdelkov, denimo sončničnih semen, pšenice, ječmena, rastlinskega olja. Razmere so na globalnem trgu zato negotove, a je na srečo zalog še dovolj. Rastejo pa cene surovega mleka, svinjskega ter govejega mesa. Na višanje cen vpliva tudi energetska kriza, saj je prehranska industrija velik porabnik energije.

Podražitve hrane "Slovenec je škrtuh pri hrani"

dezurni@styria-media.si