V blejskem neuradnem zavetišču za eksotične živali prva luč posveti že ob štirih zjutraj. Takrat se lastnica Čudežnih zverinic in biologinja Nika Leben prvič odpravi od terarija do terarija in preveri, kako so živali preživele noč. Med stopetdesetimi bitjeci jo pozdravita tudi dva deguja – Oliver in Taj.
"Sama prej nisem bila oboževalka degujev, saj so me vsi grizli," prizna naša sogovornica. "Nakar me je poklicala prijateljica in mi povedala, da ima za moje kače par glodalcev. Ko mi je prinesla Oliverja in Taja, sem se vanju nemudoma zaljubila in ju obvarovala pred pitoni (smeh). Zdaj sta kosmatinca glavna atrakcija tudi pri šolarjih."
Degu – kaj je to?
Deguji prihajajo iz Južne Amerike, natančneje iz Čil. So izredno družbene živali, kar pomeni, da se daleč najbolje počutijo v skupinah. Med seboj komunicirajo z zvočnimi signaili, kot so denimo žvižgi, piski in podobno. Čeprav so zelo ljubki, niso pogosti hišni ljubljenčki, saj so nekoliko bolj zahtevni kot ostale živali, predvsem zaradi kletke. "Ta mora biti dovolj velika in morda celo žičnata, saj les in plastiko radi pregriznejo," pojasnjuje biologinja in nadaljuje, da so bivališče za Oliverja in Taja predelali kar iz stare kletke papagaja, kateri so dodali peščeno kopel, v kateri si Nikina razbojnika lahko negujeta kožuh.
"V kolikor razmišljate o lastništvu pomnite, da je deguje potrebno ustrezno udomačiti. Ti so resda zelo ljubke žverce, ampak v nekaterih primerih radi ugriznejo – celo do krvi." Lastnica neuradnega zavetišča na Bledu priporoča, da se bodoči lastniki o negi pozanimajo pri rejcih. Prav tako ne smejo pozabiti poskrbeti za redno aktivnost. Oliver in Taj na primer zjutraj in popoldan smukneta v kroglo in prosto tekata po zavetišču. Ko ju Nika pokliče nazaj, ji ne oporekata in se nemudoma vrneta. "Še preden spustite deguja na prosto, skrijte vse kable (smeh). Med aktivnostjo naj bodo pod nadzorom, prav tako bodite pozorni, da v bližini ni nobene mačke."
Najpogostejše zdravstvene težave
Čeprav živijo od osem do deset let, so deguji kot vrsta zelo nagnjeni k sladkorni bolezni, zato je še toliko bolj pomembno, da lastniki pazijo na njihovo prehrano. "Podobno kot večina glodalcev imajo radi seno in brikete," pojasnjuje biologinja iz Bleda. "Paziti moramo predvsem pri priboljških, da ne izbiramo takšnih, ki vsebujejo preveč sladkorjev." Zaradi svojih zdravstvenih težav so deguji precej pogosti v laboratorijih, kjer kot testne živali sodelujejo pri odkrivanju snovi in mehanizmov pri sladkorni bolezni.