V okviru vladnih ukrepov za naslovitev draginje bo danes zaživela spletna stran, ki bo potrošnikom ponujala primerjavo cen osnovnih živil in lažjo izbiro med primerljivimi izdelki. Izzive prehranske draginje vlada naslavlja po celotni verigi. Sektorju kmetijstva in ribištva je doslej namenila nekaj čez 22 milijonov evrov finančne pomoči. Obenem potekajo pogovori z deležniki predelovalcev in trgovcev, je danes na novinarski konferenci uvodoma dejala kmetijska ministrica Irena Šinko.

Vlada s sprejetimi ukrepi zasleduje tri vrste ciljev, to so zaščita gospodinjstev, zagotovitev preskrbe in oskrbe s hrano celotnega prebivalstva in porazdelitev bremena draginje po celotni verigi.

Primerjava cen osnovnih živil, ki jo je na podoben način že vpeljala češka vlada, predstavlja mehko regulacijo, ki naj bi po pričakovanjih vlade omejila rast cen. Te bodo posodobljene vsakih 14 dni, projekt pa bo trajal do 31. marca prihodnje leto. Dodatni ukrepi na tem področju niso izključeni, saj bi lahko vlada na podlagi Zakona o kontroli cen za svoje potrebe zahtevala podatke o maloprodajnih cenah od vseh deležnikov v verigi, je povedala ministrica Šinko.

Spletna stran Naša super hrana omogoča primerjavo proizvodov po ceni, poreklu in kakovosti. ''Na ta način bodo potrošniki dobili jasen vpogled, na podlagi katerega se bodo lahko odločili za nakup posameznega proizvoda,'' je razložila Šinko.

V projekt je vključenih 6 največjih trgovcev, in trije v sosednjih Italiji, Avstriji in na Hrvaškem, kjer bo popis izveden trikrat. Doslej so soglasje za spremljanje cen podali trije od naših trgovcev, in sicer Lidl, Hofer in Spar. Vlada pričakuje soglasje v bližnji prihodnosti tudi od Mercatorja, Tuš in Engrotuša ter Eurospina.

V primerjalniku so prikazane redne in akcijske cene pri posameznem trgovcu na izbran datum popisa. Prvi popis je bil izveden 13. septembra.

Dodatno vključenih 5 sezonskih živil

Primerjalnik cen živil zajema 15 osnovnih skupin živil, ki so fiksni in stalni, ter 5 dodatnih skupin sezonskih živil, ki se menjavajo glede na potrebe potrošnikov, je pojasnila generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar.

Na javnem naročilu za spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen košarice 15 osnovnih živilskih skupin - pšenične bele moke, belega kruha in testenin, govejih in svinjskih zrezkov ter piščančjih filejev, mleka, jogurta, sira in masla, jajc, jabolk, krompirja, sončničnega olja in belega sladkorja - zbrano je bilo ljubljansko podjetje April 8, ki je oddalo ponudbo v vrednosti nekaj več kot 47.000 evrov. Po posvetovanju vlade je bil k pogodbi sprejet aneks v vrednosti 11.000 evrov za spremljanje cen 5 dodatnih sezonskih živil.

Pri prvem popisu izdelkov, ki se bodo opravljali v Ljubljani na istih lokacijah, so popisovalci izvedli 253 popisov 184 izdelkov, kjer so preverjali izpostavljenost izdelka, ime, poreklo, hranilno vrednost in kakovost. Pet dodatnih živil pri prvem popisu predstavljajo paprika, čebula, paradižnik, hruške in bučno olje, je razložila Le Marechal Kolar.

Primerjalnik bo na voljo na nasasuperhrana.si/primerjava-cen in na spletni strani vlade. Na spletni strani primerjalnika bodo potrošniki lahko zastavili tudi svoja vprašanja.

V KGZS z načinom spremljanja cen nezadovoljni

Primerjanje cen živil, kot ga je zastavila vlada, ne more prinesti dobrih rezultatov, saj se primerja le maloprodajne oziroma končne cene, ocenjuje predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Meni, da bi moralo biti na embalaži izdelka navedeno, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi.

"Pozdravljamo sicer namero vlade, da uredi razmerja znotraj verige preskrbe s hrano, vendar je kmet v tej verigi najšibkejši člen," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Žveglič.

Če bi trgovci nizke cene, kot se oglašujejo, zagotavljali na račun svoje marže, bi v zbornici to pozdravili. A v KGZS s terena dobivajo informacije, da trgovci v živilskopredelovalni industriji ne dovolijo zvišati cen, živilskopredelovalna industrija surovin, ki jih kupuje, nato ne plača po višjih cenah, kmetje pa v vsej zadevi nimajo česa storiti. Odkupne cene pri kmetih so se sicer zvišale, priznava Žveglič, a ne za toliko, da bi to pokrilo višje vhodne stroške.

"Če (spremljanje cen) ne bo urejeno tako, da bo na embalaži razvidno, koliko ima kdo v tej verigi, se bojim, da bo brez vsakršnega učinka in bo lahko za kmeta škodljivo - postajali bomo vse bolj odvisni od uvoza vse bolj nekvalitetne hrane iz trenutnih tržnih viškov," meni Žveglič.

Poudarja tudi, da mora biti na embalaži naveden izvor živila in da je treba to nadzirati.

dezurni@styria-media.si