Kandidatoma za župana občine Slovenj Gradec smo zastavili dve vprašanji.
Katera stvar/ukrep je prvi na vašem seznamu v primeru izvolitve?
Matjaž Zanoškar: Najprej bi se lotil vizije in strategije razvoja mestne občine v naslednjem mandatu oz. v naslednji finančni perspektivi. Tu bi izpostavil to, da je tukaj več dokumentov, ki so plod razmišljanja o tem in želja občank in občanov, zato bi se zavzel za zelo široko demokratično obravnavo in čim prejšnje sprejemanje.
Andrej Čas: Po izvolitvi bo moj prvi ukrep oz. aktivnost izvajanje tekočih nalog letošnjega proračuna in budno spremljanje razpisov, s katerimi bomo poskušali oplemeniti prihodnje proračune.
Takoj po pridobitvi smernic s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) glede priprave Trajnostne urbane strategije, ki jih pričakujem v kratkem, bomo pričeli s pripravo omenjenega dokumenta. Predstavljal bo podlago za črpanje sredstev iz novega evropskega mehanizma CTN (Celostne teritorialne naložbe), s pomočjo katerega nameravamo izvesti enega glavnih projektov prihodnjega mandata – urbano prenovo Slovenj Gradca. Projekti so že v pripravi, urediti pa je potrebno tudi formalni del, začenši s sprejetjem ustrezne strategije v občinskem svetu.
Ne nazadnje pa bo vzporedno z vsem naštetim tekel tudi proces usklajevanja Regionalnega razvojnega programa (RRP), v okviru katerega bom tvorno sodeloval tudi pri sprejemanju Operativnega programa (OP) za koriščenje evropskih kohezijskih skladov 2014–2020. V tem kontekstu se bom potrudil, da bo tako za Slovenj Gradec kot za Koroško izplen maksimalen in da bodo tudi projekti, ki jih bomo s tem denarjem izvedli, resnično razvojno naravnani in koristni za ljudi.
V kateri panogi vidite prihodnost občine?
Matjaž Zanoškar: Prihodnost občine vidim v novih delovnih mestih, ki naj bi se porajala na področju turizma in lesarsko-predelovalne industrije in vsebin, ki jih nosijo visokošolske institucije v naši občini.
Andrej Čas: Ko gre za panožno strukturo občinskega gospodarstva, se je potrebno v prihodnje izogibati pretirani odvisnosti od zgolj ene panoge. Ravno odvisnost od velike industrije je bila tista, ki je našo občino in njene občane v preteklosti pahnila v nezavidljiv položaj, še zlasti po stečaju Preventa.
Svoje sile bom zato usmerjal v ustvarjanje optimalnih pogojev za nadaljnji razvoj malega in srednjega podjetništva ter obrtništva, od katerih si lahko obetamo največ delovnih mest za naše občane. Pomembna je tudi lesno-predelovalno industrija, na področju katere je že v teku projekt lesno-predelovalnega centra Otiški vrh. Gre za širši, regionalni projekt, pri katerem smo že v fazi iskanja investitorjev.
Ne nazadnje pa je potrebno spodbujati lokalno kmetijstvo. Njegova funkcija ni zgolj v povečevanju lokalne samooskrbe, temveč tudi v urejanju podeželja, ki bo poleg urbane prenove Slovenj Gradca predpogoj za prihodnji turistični razvoj občine.
Kot vidite, gre pri panožnem razvoju naše lokalne skupnosti za medsebojno odvisnost in prepletanje različnih panog. Nesmiselno je govoriti zgolj o razvoju ene ali druge, sočasno jih je potrebno razvijati več in skrbeti za čim večje medsebojne sinergije.