Zadnji paket vladne pomoči je težak 320 milijonov evrov. Glavni ukrep v njem pa je pomoč gospodarstvu zaradi dviga minimalne plače. 

Proračun bo namreč prevzel del bremena dviga minimalne plače, ki se bo zvišala 1. 2. 2021. Od januarja do junija 2021 najnižja osnova minimalna plača ne več znašala 60 odstotkov povprečne plače, kot je to določeno sedaj. "Za mesece od januarja do junija 2021 bo ta najnižja osnova minimalna plača in ne več 60 odstotkov povprečne plače, kot je določeno sedaj. Ta delež pomoči bo znašal okoli 40 odstotkov razlike zaradi dviga minimalne plače. Če bo potreba, se bo lahko ukrep podaljšal do decembra 2021," je povedal minister.

Minister je pojasnil, da torej ne povračajo minimalne plače, temveč del bremena dviga oz. razliko zaradi povišanja minimalne plače. "Če se najnižja osnova za prispevke zniža na višino minimalne plače, se ustvari prihranek za delodajalce v višini 104 evre, kar je pravzaprav slabih 40 odstotkov skupne stopnje vseh prispevkov. To je približno 40 evrov za vsakega zaposlenega, ki prejema minimalno plačo. Če privzamemo, da se bo stroške delodajalca zaradi dviga minimalne plače povečal za približno 95 evrov, lahko izračunamo, da bo vlada s to olajšavo nosila približno 42 odstotkov bremena razlike povišanja minimalne plače," je izračunal.

Podaljšuje se subvencioniranje čakanja na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Ključna ukrepa, ki sta pomagala, da je Slovenija ohranila 300 tisoč delovnih mest, sta po ocenah Cigler Kralja čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Oba ukrepa ostajata v veljavi vsaj do konca aprila 2021, vlada ju lahko še podaljša. "To bo še naprej učinkovita pomoč delodajalcem, da se ohranijo delovna mesta," je prepričan minister za delo.

Delodajalec v času državne pomoči ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov niti vročati odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Pomoč starejšim in študentom

V PKP8 je tudi nekaj ukrepov za starejše. "Podaljšan je čas oskrbe in obravnave starejših bolnikov v bolnišnicah, da bodo lahko okrevali. Starejših oseb po preboleli bolezni pogosto ni mogoče odpustiti iz bolnišnice. To podaljšano obravnavanje se bo lahko podaljšalo za 30 dni," je odločitev vlade sporočil minister.  

S PKP8 je vlada predvsem podaljšala že veljavne določbe na različnih področjih, ki so potrebne za delovanje družbe. "Smo pa uredili nekaj zadev, ki doslej niso bile," je še dodal Cigler Kralj, ki je še povedal, da so med drugim zagotovili tudi solidarnostni dodatek za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim bivališčem v Sloveniji in enkratni solidarnostni dodatek za invalide z izjemno nizkimi prihodki.

Očitki, da ni bilo socialnega dialoga

Največ očitkov pa so bili deležni zaradi obvezne upokojitve ob izpolnjenih pogojih, razen v primeru strinjanja delodajalca s podaljšanjem pogodbe. Cigler Kralj je zatrdil, da je bil proces sprejemanja ukrepov demokratičen in da je bil tudi PKP 7 obravnavan v socialnem dialogu. "Je pa amandma s tem ukrepom v predlog zakona prišel kasneje, bil je izjemno kompleksen in intenziven proces sprejemanja oz. nesprejemanja tega amandmaja v Državnem zboru. Na odboru je bil nato umaknjen, na seji Državnega zbora pa ponovno dodan," je pojasnil.

Kot je poudaril, so tudi na ta ukrep dobili "izjemno pozitivne odzive", saj se zaradi zaostrenih razmer na trgu dela priliv v evidenco brezposelnih nadaljuje, med njimi pa je velik odstotek mladih, ki ne morejo vstopiti na trg dela, pa tudi starejše brezposelne, ki so skorajda trajno nezaposljivi.

dezurni@zurnal24.si