V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, v katere je včlanjenih skoraj pol milijona prebivalcev. Približno 10 odstotkov članov slovenskih splošnih knjižnic uporablja e-knjige, pravi Vesna Horžan iz Združenja splošnih knjižnic. Uporabniki si trenutno lahko knjige izposojajo preko portala Biblos, še v letošnjem letu pa bo zaživela nova platforma, ki bo omogočala izposojo e-knjig. "Knjižnice in s tem njihovi uporabniki bodo z novo platformo imele načeloma dostop do vseh e-knjig na tej platformi, saj bodo knjižnice založnikom plačevale izposojnino in e-knjig od založnikov ne bodo več kupovale. Knjižnice za sistem ne bodo več plačevale stroškov uporabnine, ki so sedaj za portal Biblos zelo visoki," je pojasnila Vesna Horžan. 

Prihaja COBISS Ela

Novo platformo razvija IZUM – Institut informacijskih znanosti. "Platforma COBISS Ela je pripravljena za fazo testiranja s strani tako založnikov kot knjižnic, skladno s planom dela pa bo aplikacija zaživela v prvi polovici leta 2024," je napovedala Janita Tacer Slana. "Za branje izposojenih e-knjig se bosta uporabljali odprtokodni aplikaciji Thorium in Aldiko Next. Založniki pa bodo e-knjige nalagali v obliki epub datotek."

"Članom splošnih knjižnic bo tako na voljo dodatna možnost za izposojo e-knjig ponudnika COBISS Ela v obstoječem programu COBISS+, ki ga uporabniki že dobro poznajo. Za branje teh e-knjig uporabniki ne bodo potrebovali posebnih naprav – bralnikov, temveč si bodo na svojo napravo namestili eno od prej omenjenih odprtokodnih aplikacij za branje Thorium ali Aldiko Next," je še povedala. 

Foto: Profimedia bralnik e-knjiga

Združenje splošnih knjižnic je pobudo za razvoj platforme za izposojo e-knjig in novega poslovnega modela podalo že oktobra 2022. Po dosedanjem modelu knjižnice namreč plačujejo za pakete e-knjig vnaprej, ne glede na število dejanskih izposoj posamezne e-eknjige. Na IZUM-u so se v 2023 aktivno lotili priprave nove aplikacije, ki bo založnikom omogočila nalaganje e-knjig. Za DRM-zaščito se bo uporabila odprtokodna rešitev Readium.

Po novem poslovnem modelu bodo knjižnice lahko same določale svoj nabor eknjig in pogoje, pod katerimi jih bodo ponujale svojim članom. "Določile bodo lahko največje število istočasnih izposoj in največje število dovoljenih izposoj za vsako e-knjigo. Ko bo knjižnica dodala e-knjigo v svoj nabor, ji ne bo treba ničesar plačati vnaprej, pač pa bo plačala le za dejansko izposojo e-knjige. Ceno za posamezno izposojo e-knjige, ki bo veljala za vse splošne knjižnice, bo določil založnik," so pojasnili na IZUM-u. "Razvoj in vzdrževanje platforme COBISS Ela bo za založnike, knjižnice in bralce brezplačen, saj bo financiran v okviru rednega programa dela IZUM-a."

Foto: Profimedia knjižnica knjige

Obseg e-knjig se bo povečal

"Ministrstvo za kulturo podpira prizadevanja Združenja splošnih knjižnic in Instituta informacijskih znanosti (IZUM) za vzpostavitev nove, javne, platforme za izposojo e-knjig v luči zagotavljanja široke dostopnosti elektronskega knjižnega gradiva za izposojo v okviru javne službe. Platforma bo delovala v okviru javne službe knjižnično informacijskega servisa, ki ga zagotavlja IZUM, zato za vzpostavitev ter vzdrževanje te platforme Ministrstvo za kulturo ne bo potrebovalo nameniti sredstev."

Na ministrstvu izpostavljajo, da bo nova platforma omogočala široko dostopnost na različnih elektronskih napravah, saj bo delovala tako na osebnih računalnikih kot tudi na tablicah, telefonih in bralnikih. "Iskalnik e-knjig bo dostopen prek že obstoječih aplikacij mCobiss in Cobiss+. Hkrati pa se bo znatno povečal tudi obseg e-knjig, ki bodo bralcem na razpolago za izposojo, saj bo imel uporabnik možnost izposoje vseh e-knjig v katalogu. Do sedaj je imel član posamezne knjižnice možnost izposoje le tistih e-knjig, za katere je knjižnica, v katero je včlanjen, plačala licenčnino in jih vključila v svojo zbirko e-knjig," pravijo na ministrstvu.

Za e-knjige 500 tisoč letno

E-knjige so obvezne v zbirki knjižničnega gradiva. "Splošne knjižnice iz sredstev države z namenom izboljšanja splošne dostopnosti raznovrstne in kakovostne založniške produkcije delno pokrijejo tudi stroške za dostop do e-knjig. Dosedanji sistem izposoje e-knjige vključuje letni strošek posamezne knjižnice, ki je odvisen od njene velikosti in števila licenc oziroma naslovov in izvodov e-knjig, ki jih knjižnica vključi v svojo zbirko. Za nakup knjižničnega gradiva vseh vrst in oblik je ministrstvo v letu 2023 splošnim knjižnicam namenilo okvirno 1 evro na prebivalca. Ministrstvo za kulturo letno za nakup knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah (58) nameni skupaj okvirno 2.500.000 EUR. Od tega je v letih 2021 in 2022 za dostopnosti in izposojo e-knjige namenilo po 500.000 EUR, leta 2020 297.000 EUR in leta 2019 261.000 EUR," so povedali na ministrstvu. 

dezurni@styria-media.si