Ministrstvo za delo želi uvesti individualne pokojninske račune (IPR). Za zdaj naj bi bili le informativni. Upokojenci in nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi bili določeni ukrepi v kombinaciji z IPR odmik od solidarnosti.
Nič več goljufij šefov
Na ministrstvu trdijo, da želijo z IPR "zagotoviti dodatno preglednost pokojninskega sistema, s čimer se bo neposredno povečalo zaupanje v sistem". Vsak bo dobil račun, na katerem se bodo zapisovali podatki o prispevkih. "Bilo je veliko zlorab, ko je bil delavec prepričan, da delodajalec zanj vplačuje v pokojninsko blagajno, pa temu ni bilo tako, kar se po navadi ugotovi šele, ko želi v pokoj in mu na zavodu za pokojninsko zavarovanje izračunajo višino pokojnine," pravijo v SDS, kjer podpirajo IPR.
Individualni račun ni vse
Če bi se poleg IPR uveljavila aktuarska pravičnost, da se torej prerazdeli denar od tistih, ki ne dosežejo pričakovane življenjske dobe, k tistim, ki jo presežejo, bi upokojenci dobivali pokojnino, ki bi bila odvisna od njihove pričakovane življenjske dobe in vplačanih prispevkov, razlaga ekonomist Bernard Brščič. "Zdaj se ne ve, kdo pije in kdo plača. Pokojnino dobivajo tudi tisti, ki niso vplačevali v skupno blagajno. Takšnih zastonjkarjev je kar četrtina. Z novim sistemom bi se uveljavila zavarovalna logika," pojasnjuje. Za tiste, ki ne bi dosegali dostojnih pokojnin, predlaga zajamčeno.
To je konec solidarnosti
Če bomo šli na pokojninski sistem, ki bo temeljil na takšnih IPR, pravi Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije, "to pomeni, da smo se odpovedali sistemu solidarnosti. Tisti, ki več vplačuje v pokojninsko blagajno, bo več tudi imel, ko gre v pokoj. Torej je jasno, kdo bo imel več od tega – samo tisti z višjimi plačami," zaključuje.
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak pa meni, da gre pri uvedbi IPR za "načrtno diferenciacijo prebivalstva. Če nisi sposoben vplačevati prispevkov, boš reven."
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije še čakajo na konkreten vladni predlog, a Lučka Böhm pravi, da imajo do IPR resne pomisleke. "Že zdaj pokojninski sistem delno temelji na vplačanih prispevkih, skupni del pa zagotavlja, da tudi najšibkejši dobijo zajamčeno pokojnino, ki je element solidarnosti," razlaga Böhmova. Na ministrstvu sicer pravijo, da je "bojazen za obstoječe in bodoče prejemnike pokojnin povsem odveč".
Miniintervju: Polanec: Solidarnost bi se nedvomno zmanjšala
Ključna prednost individualnih pokojninskih izračunov je v dodatnih informacijah. Omogočajo načrtovanje delovne aktivnosti na podlagi izračunane pokojnine ob izpolnitvi pogojev. Slabosti dodatne informiranosti načeloma ni. Izračun pa ne pomeni ničesar, če ga ne pospremijo dodatni elementi, kot je aktuarsko pravično določanje pokojnin.
Bi se družbena solidarnost tako zmanjšala?
Če bi individualne pokojninske račune pospremilo aktuarsko določanje pokojnin, bi se nedvomno zmanjšala solidarnost oziroma obseg prerazdeljevanja.
Kaj bi se zgodilo s tistimi, ki ne bi plačevali prispevkov?
Ne bi dobili pokojnine.
Bi bile pokojnine po tem sistemu za večino boljše ali slabše?
Če bi bile pokojnine aktuarsko pravične, bi bila večina na slabšem. Porazdelitev dohodkov je asimetrična, saj ima več kot polovica ljudi manj kot povprečno plačo. Zato bi bile tudi pokojnine asimetrične. Danes je sicer tudi takšna oblika porazdelitve, vendar pa bi bila ob aktuarsko pravičnem sistemu neenakost pokojnin večja.