Od leta 2003 se je število starostnih upokojencev povečalo za skoraj sto tisoč. Upokojenih je že skoraj 30 odstotkov prebivalcev Slovenije, pred desetimi leti jih je bilo manj kot četrtina.

Kljub reformi, ki je bila sprejeta leta 1999 in naj bi se s postopnim povečevanjem upokojitvene starosti in pokojninske dobe uvajala še letos, so se moški lani v primerjavi z letom 2003 upokojevali celo štiri mesece mlajši, povprečna upokojenka pa je pokojnino prejemala štiri leta in štiri mesece dlje kot pred desetimi leti.

Iz proračuna 600 mio. več

Leta 2003 je šlo za pokojnine iz proračuna 910 milijonov evrov, letos bo šlo 1,5 milijarde evrov, kar dve tretjini več. Kljub temu se je v primerjavi s povprečno plačo povprečna starostna pokojnina zmanjšala za devet odstotnih točk.

Lani so se moški upokojili s 37 leti in osmimi meseci pokojninske dobe, kar je tri mesece več kot pred desetimi leti. Ženske so povprečno delale 35 let in pet mesecev, kar je leto več kot pred desetimi leti.

Reforme s kratkih dahom

Pokojninska reforma, ki jo je pripravljala Pahorjeva vlada, je junija 2011 padla na referendumu, nato pa je bila sprejeta decembra 2012, ko je vlado vodil Janez Janša. Poslanci so jo ob sprejemu brez glasu proti pospremili z aplavzom, toda učinke bo imela največ do leta 2017, ko bomo potrebovali novo reformo.

Razmerje med številom plačnikov prispevkov in upokojenci se namreč še naprej slabša. Leta 2003 je za enega upokojenca delalo 1,7 zaposlenega, lani pa le še 1,46. Za primerjavo: leta 1991 sta za eno pokojnino prispevke plačevala dva zaposlena, leta 1984 pa trije.