Po tem, ko je zasebni zdravstveni center Lorena zapustila ena od družinskih zdravnic, je v Črnučah s 1. oktobrom brez družinskega zdravnika ostalo 900 pacientov. Namesto zdravnice na novo niso zaposlili nikogar, zavarovancem pa so svetovali, da si družinskega zdravnika poiščejo  na Vrhniki, v Horjulu ali pa v Komendi. 

"Z lahkoto sprejmemo še dvakrat ali trikrat toliko pacientov"

"V naše ordinacije je iz Ljubljane prišlo skoraj 1.000 pacientov. Z lahkoto jih sprejmemo še najmanj enkrat ali dvakrat toliko," pravijo pri Skupinski praksi, kamor je vključena zasebna ordinacija družinske medicine Studio R, ki ima ordinacije na Vrhniki Horjulu in v Komendi.   

Sprejem pacientov iz Ljubljane zanje pomeni nove obremenitve, saj zdravniki za paciente, ki jih še ne poznajo, potrebujejo več časa za pregled. "Nekoliko več pregledov oziroma storitev opravimo tudi na daljavo oziroma telemedicinsko, da se pacientom, predvsem starejšim, ni potrebno voziti do naših ordinacij," razlagajo.

Več dodatnega dela je tudi dela za administrativno osebje. "Ker druge ordinacije še vedno poslujejo povsem papirnato, moramo digitalizirati njihove zdravstvene kartone. Pri nekaterih pacientih gre za tudi 10-15 cm debele svežnje dokumentacije." Zaradi navala pacientov so zaposlili več kadra, tudi zdravnikov in zdravnic, ki potrebujejo več usposabljanja in uvajanja. 

Pred družinskega zdravnika 131 tisoč zavarovancev

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje ZZZS je delež zavarovanih oseb, ki nima izbranega svojega osebnega splošnega, otroškega ali šolskega zdravnika, trenutno znaša 6,2 odstotka, kar pomeni 131 tisoč zavarovanih oseb. Problem pomanjkanja družinskih zdravnikov je značilen za celotno Slovenijo, v zadnjih časih pa je izpostavljena predvsem Ljubljana, kjer naj bi bilo brez osebnega zdravnika 14 tisoč Ljubljančanov.

Sledilnik Nimate osebnega zdravnika ali zobozdravnika? Poiščite ga tukaj!

"Pridejo k nam, po nekaj tednih pa najdejo zdravnika v Ljubljani"

V Ljubljani naj ne bi bilo več ambulante, ki bi sprejemala nove paciente, a zzkušnje iz ambulant Studia R so drugačne. "Pod vplivom pretiranih objav v medijih in izjav nekaterih odgovornih, na primer zastopnice pacientovih pravic, pacienti res mislijo, da v Ljubljani ni mogoče najti zdravnika družinske medicine. Zato pridejo v našo ordinacijo, že v nekaj tednih pa nam pišejo in se opravičujejo, da so sedaj v Ljubljani zdravnika našli in bi spet odšli," razlagajo v ambulanti ter dodajajo, da gre pri tem za nepotrebno dodatno delo, povezano z neprestanim prepošiljam zdravstvene dokumentacije iz ene ordinacije v drugo. 

"Pri nas je organizacija nekoliko drugačna"

Da lahko še naprej sprejemajo nove paciente, je razlog v organizaciji dela, pojasnjujejo pri Studiu R. "Z uporabo enotnega kontaktnega centra za paciente, celovite digitalizacije in orodij umetne inteligence smo uspeli bistveno razbremeniti zdravnike in zdravstveno osebje administrativnih nalog. Zato imajo več časa za paciente." 

ZZZS: Težava je nizek glavarinski količnik

Na ZZZS problem dostopnosti do družinskih zdravnikov vidijo v, kot pravijo, nerealni nizki meji za odklanjanje zavarovanih oseb pri družinskem zdravniku. Limit za odklanjanje zavarovanih oseb s strani družinskih zdravnikov je postavljen na 1.895 glavarinskih količnikov na en tim v ambulanti in je določen na podlagi sporazuma med vlado in zdravniškim sindikatom Fides leta 2017. 
Trenutno v Sloveniji le 15,4 odstotka ambulant družinske medicine še ne presega 1.895 glavarinskih količnikov. 

Glavarinski količnik ne predstavlja števila bolnikov, ki so opredeljeni pri zdravniku pač pa odraža predvidevanje, kako pogosta in zahtevna bo obravnava bolnika. Najbolj so z glavarinskimi količniki tako obremenjeni starejši bolniki. 

"Z nekaj spremembami bi imeli zdravniki 40 odstotkov časa več"

"Po našem mnenju ne gre toliko za pomanjkanje zdravnikov družinske medicine kot za res nespametno določanje pravil s strani ZZZS," pra pravijo pri Studiu R. Tako njihove kot ocene univerzitetnih raziskovalcev in zdravniških organizacij, so enotne v tem, da zdravniki družinske medicine skoraj 40 odstotkov vsega svojega časa namenijo administrativnim opravilom. "Z nekaj enostavnimi spremembami pravil, opustitvijo nepotrebnih administrativnih ovir in učinkovitejšo porabo sredstev za informatiko bi ZZZS lahko hitro zmanjšal to obremenitev in kar naenkrat bi imeli v sistemu ob povsem enakem strošku 40 odstotkov zdravniških ur več."