“Morebitno sprejetje zapornika iz Guantánama bo za Slovenijo velik zalogaj, saj gre za specifično situacijo, glede katere nimamo niti izkušenj niti strokovnjakov,” pravi Iztok Podbregar, nekdanji direktor Slovensko obveščevalno-varnostne agencije (Sova).

Kako bi zapornika asimilirali, kje bi živel, kako bi bilo poskrbljeno za njegovo varnost in tako dalje so vprašanja, na katera je “ta hip nemogoče odgovoriti, saj gre za precej hipotetičen položaj, ki je še daleč od realnega”, pravijo na vladi.

“Sprememba njegove identitete bi bila morda smiselna, a bi se s tem moral strinjati tudi on, kot bi bilo civilizacijsko, da se strinja s prihodom v Slovenijo,” dodaja Podbregar.

Države, ki so že sprejele zapornike – v Evropski uniji jih je to storilo deset – so pri spremembi identitete ravnale različno. “Nisem zasledil, da bi v kateri od držav, ki so že sprejele zapornika, imeli težave,” še pravi Podbregar.

Potreboval bi pomoč
“Če bo k nam prišel zapornik, ki je bil tam več let ali celo vseh devet let, je vprašanje, v kakšni kondiciji je. Zagotovo bo sprva potreboval psihološko in zdravniško oskrbo. Verjetno bo zato nameščen v posebno okolje, kjer se bo lahko tudi socializiral,” razlaga Podbregar.

Človeku, ki ima v Sloveniji status tujca, se lahko pridruži družina, prav tako pa lahko, če ima urejen status bivanja, zaprosi za slovensko državljanstvo.