Preiskovalna komisija DZ za sporne managerske prevzeme je zaslišala nekdanjega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka ter nekdanja državna sekretarja na ministrstvu, Andrijano Starina Kosem in Tomaža Jeršiča. Vsi trije so zavrnili morebitno politično vpletanje pri oblikovanju prevzemne zakonodaje.
Po Vizjakovih besedah se je tajkunizacija oblikovala v obdobju celotne tranzicije, prve deviacije pa so se začele pojavljati z ustanovitvami t.i. by-passov, na katerih se je z izčrpavanjem podjetij kopičilo premoženje, ki so ga kasneje konsolidirali. Takšno ravnanje je po njegovem mnenju omogočila pomanjkljiva zakonodaja in neobstoj sistemskega nadzora.
Tovrstna dejanja je po Vizjakovih besedah onemogočila novela zakona o prevzemih iz leta 2006. Pripravila ga je skupina strokovnjakov, na katere sam kot tudi tedanja državna sekretarka Starina Kosmova nista imela političnega vpliva. To je potrdila tudi Starina Kosmova, ki je pred komisijo zatrdila, da je sprejemanje zakonske novele o prevzemih potekalo po ustaljenih praksah.
Ministrstvo za gospodarstvo je resno politično odločitev v zvezi z določili zakona o prevzemih po Vizjakovih besedah sprejelo le, ko se je odločilo, da se prevzemni prag ne zviša, temveč ostane pri 25 odstotkih.
Slaba novela, managerskega prevzema ni bilo
Novela zakona o prevzemih, ki jo je v letu 2004 pripravila LDS, po Vizjakovih besedah ni bila dobra, saj je le krpala obstoječe stanje, medtem ko je bil v času njegovega ministrovanja sprejet zakon sistemski.Starina Kosmova je zatrdila, da ni bil izveden noben managerski prevzem, v katerem bi prevzemnik za posojilo jamčil z zastavljenimi delnicami ciljne družbe.
To je po njenih besedah neizvedljivo. "Ob objavi prevzemne ponudbe je bilo treba predložiti bančne garancije in zanje ni bilo mogoče zastaviti delnic ciljne družbe, ki niso bile v lasti prevzemnika. Ta je moral zagotoviti druga jamstva," je pojasnila in dodala, da kupoprodajna pogodba ni dovolj za zastavo delnic, ki še niso v lasti prevzemnika.
V letu dni le odprava anomalij
Kakšnih posebnosti v času službovanja na ministrstvu ni ugotovil niti Tomaž Jeršič, ki je na položaju državnega sekretarja nasledil Starino Kosmovo. Jeršič je sicer poudaril, da je funkcijo na ministrstvu opravljal le dobro leto dni in da so se v tem času posvečali predvsem implementaciji evropskih direktiv v slovenski pravni red in odpravi anomalij veljavnih zakonov.