Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu, so v Združenih narodih zaskrbljeni glede števila ljudi, ki imajo eno od avtističnih motenj. Tako naj bi po nekaterih ocenah to sodobno razvojno motnjo imelo okoli tri tisoč slovenskih otrok. Kot je za zurnal24.si povedala predsednica Društva za avtizem DAN Radovljica Breda Lenič še danes niso popolnoma znani vzroki za nastanek te motnje. Tako gre lahko v določenih primerih za genetsko motnjo, možen vzrok pa so lahko tudi zastrupitve iz okolja – s svincem, živim srebrom ali drugimi težkimi kovinami. Vzroki zastrupitve pa so možni tudi s hrano ali zaradi amalgamskih plomb.

Zdravljenje s terapijami, a ne zastonj!

Prvi znaki avtizma

• Otrok se ne odziva na svoje ime. • Ne zna postaviti vprašanj ali povedati, kaj želi. • Zaostaja razvoj govora ali pa se pojavi ponavljanje besed, stavkov. • Je hiperaktiven, ne sodeluje. • Pojavlja se agresija ali avtoagresija.

Po besedah Leničeve se avtizem zdravi z različnimi terapijami, ki pomagajo avtističnim ljudem postati dovzetnejši in sprejemljivejši za svet okoli sebe. Vendar se pri tem srečajo s težavo, da uradne terapije niso dovolj učinkovite. Pri nas so namreč dosegljive le posebne vaje oziroma specialno delo z otrokom, kar pa zaradi premajhnega števila izobraženih kadrov ni dosegljivo vsem. Bolj učinkovite metode, ki pri nas še niso uradno priznane in seveda posledično niti finančno krite s strani osnovnega zdravstvenega zavarovanja, pa so različne vitaminske diete brez glutena in kazeina, ki jih predpišejo zdravniki iz tujine. "Pri nas starši vse plačujejo sami: preiskave pri tujih referenčnih laboratorijih in dodatke na vso prehrano," pravi Leničeva. "Pri nas diagnozo postavlja Pediatrična klinika, kjer naredijo preiskave, vendar te niso dovolj. Tako delajo drage preiskave, ki ne pokažejo nič. Ne omogočajo pa staršem, da bi delali preiskave v tujini, ki pa so nam veliko v pomoč."

Avtisti tudi družbeno stigmatizirani
Poleg finančnih izdatkov se starši avtističnih otrok srečujejo tudi z družbenim nesprejetjem avtistov. "Ljudje se bojijo neznanega. Premalo se govori o tej razvojni motnji in ljudje težko sprejmejo takšnega človeka. Nekateri mislijo, da je motnja nalezljiva in da so take osebe duševni bolniki. Tako se jih izogibajo," razlaga Breda Lenič. Sogovornica ob tem izpostavlja še težavo, ki nastane, ko starši dobijo diagnozo v tujini, pri nas pa potem na uradno diagnozo čakajo še nekaj časa. "Tako otroci že izvajajo dieto, problem pa postane v šolah, kjer jim stoodstotno dieto priznajo šele potem, ko dobijo uradno potrdilo od domačih ustanov," nam je še razložila sogovornica.

Nevrološka in ne mentalna motnja
Po besedah profesorja iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana Matevža Stanovnika pojem avtizem izhaja iz grške besede authos, ki pomeni sam, osamljen. Avtizem pa opredeljuje kot stanje, povezano z biološkimi in nevrokemičnimi spremembami delovanja možganov; torej je to nevrološka in ne mentalna sprememba. Avtizem se začne v zgodnjem otroštvu in traja vse življenje, je dejal.