Zdaj ni čas za vprašanje, ali Slovenija potrebuje mednarodno finančno pomoč. "Vsi se zavedajo, kaj je treba storiti, vsi so pripravljeni to storiti," je povedal Angel Gurria. Zato predlaga, da si vzamemo nekaj časa in izvedemo nujne ukrepe - izpostavil je znižanje primanjkljaja, pokojninsko reformo, reformo trga dela, sanacijo bančnega sistema, ureditev vprašanja upravljanja državnega premoženja, nekaj pa je tudi vprašanj, ki niso neposredno povezana z ekonomsko politiko, npr. vprašanje referenduma, a otežuje sprejemanje ukrepov.

V primeru pomoči bo diktiral nekdo drug

Opozoril je, da bo morala Slovenija v vsakem primeru - tudi če bo na koncu vendarle zaprosila za pomoč - izvesti potrebne reforme. "To mora biti jasno," je dejal. "Časa pa v tem primeru ne boste diktirali sami. Diktiral vam bo nekdo drug. Pogoje vam bodo postavili zunanji partnerji," je opozoril. Ker je Slovenija ukrepe pripravljena izvesti, bi po mnenju Gurrie moral obstajati način za dosego potrebne ravni političnega soglasja za njihovo uresničitev. Ob neuspehu na koncu ostaja možnost pomoči.

"Gre za signal trgom"

Generalni sekretar OECD podpira tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Kot pravi, v njem ni nič zlatega, a gre za sporočilo in signal trgom, da bodo javne finance pod nadzorom. Ker je Slovenija mala in odprta država, bodo signali, ki jih daje, morda še bolj odmevali. Spomnil je, da ima Slovenija v primerjavi s povprečjem v OECD in območju evra nizek javni dolg, in pozval, naj izkoristi to prednost in to pove tudi trgom.