V soboto so na Facebookovi strani Doma pod Storžičem objavili zapis o neprimernem vedenju skupine Gorski svedri, ki je močno razžalostil oskrbnike doma.
"Namen zapisa je bil, da opozorim druge planinske domove, da se kaj podobnega ne primeri tudi njim, ne kazanje s prstom," pove Uroš Ribič, gospodar Doma pod Storžičem. "Mi smo za njimi pospravili, za nas je zadeva zaključena."
Po zabavi so počistili
Dodaja, da so skupino gostili prvič in niso pričakovali, da bo do takšnega razdejanja prišlo.
"Materialna škoda sicer ni velika, morali smo počistiti in dvakrat oprati perilo, kar je minimalen strošek, a takšno obnašanje v planinskih kočah ni primerno," opozarja Ribič, ki težko razume, da se udeleženci "zabave" niso sami javili in pospravili za sabo ter poravnali škode. Dodaja, da jim take vrste druženja ne bodo več dovolili.
"Prevleke od posteljnine imamo še vedno v pralnici, ker prvo pranje ni zadostovalo."
Uroš Ribič, gospodar Doma pod Storžičem
Večina planincev se po besedah Ribiča sicer obnaša zelo kultivirano. "Že tri leta sem gospodar tega doma in česa podobnega nisem doživel," pove Ribič. "Verjamem, da se take zadeve dogodijo, saj smo vsi iz mesa in krvi, a potem naj ima taka oseba obraz in naj pove, kaj je naredila, pospravi za sabo in poravna škodo."
Pojasnjuje, da se je z Gorskimi svedri sicer dogovoril, da bodo lahko s sabo prinesli aperitiv in piškote, medtem ko bodo vso preostalo pijačo in hrano naročili in plačali v domu. "Žal ni bilo tako, prvo rundo piva so naročili, prav tako nekaj plastenk vode in zadnjo rundo, sicer pa so pijačo prinesli seboj," pove Ribič. "Konzumirali so svojo pijačo, kar je razvidno iz tega, da so za njimi ostale pločevinke piva ter steklenice alkoholnih substanc, ki jih mi v koči ne strežemo."
Gorski svedri: To ne drži
Pri Gorskih svedrih pravijo, da našteto ne drži ter da bodo zahtevali javno opravičilo. „Moja zgodba je ta, da je bilo vse pospravljeno in nereda ni bilo,“ pravi Jože Fortuna. „Pojedli smo zajtrk, plačali in dobili darilo od oskrbnika. Poslovili smo se in bili povabljeni, da še pridemo."
Vnašanje lastne hrane in pijače
A v planinskih društvih opozarjajo na težave, ki jih imajo na splošno zaradi vnašanja lastne hrane in pijače, za katero v kočah veljajo posebna pravila. "Prihaja do navzkrižja, saj Planinska zveza Slovenije obravnava planinske domove kot zavetišča, kar pomeni, da lahko ljudje prinesejo svojo hrano in pijačo, priporočila pa so v domeni planinskih društev," razlaga Ribič. "Pri nas imamo dva prostora v koči, in sicer glavnega, kjer je restavracijski del, kamor se ne priporoča vnos hrane in pijače in predavalnico. V njej so mize in stoli, kamor se lahko vsak usede ter popije in poje, kar je prinesel s sabo."
"Planinske domove obravnavajo kot gostinske lokale. Ne predstavljam si, da bi v gostilno prinesel Jägermajstra in ga dal na mizo."
Uroš Ribič, gospodar Doma pod Storžičem
Večina, 90 odstotkov planincev, se teh pravil drži. "Zjutraj smo imeli 90 otrok in staršev, 60 kinologov s kužki, od katerih jih je približno 30 prespalo," opisuje gospodar Doma pod Storžičem. "Zvečer so imeli dve predavanji, hiša je bila polna, pa ni bilo nobenega problema. Po drugi strani so skupine, ki mislijo, da lahko delajo zabave in si vse privoščijo. Težave so že imeli tudi drugi planinski domovi."
„Ljudje se izgovarjajo na 30 let stara pravila, ko se je marsikaj delalo volontersko in so bile koče zavetišča. Danes ne bo več nobeden prišel drv zastonj pospravit, včasih je še proti plačilu težko koga dobiti. Pridejo pa v toplo kočo in želijo imeti lastno hrano iz Hoferja.“
Uroš Ahačič, predsednik Planinskega društva Tržič
Predsednik Planinskega društva Tržič Uroš Ahačič opisanega dogodka ne more komentirati, ker ga ne pozna, želi pa opozoriti na problem prinašanja lastne hrane in pijače. „Ljudje vnašajo hrano in pijačo v planinske koče, medtem ko si tega v dolini ne dovolijo,“ pravi Ahačič. „Inšpektorji nas preganjajo, do nas imajo iste zahteve kot do gostinskih lokalov.“
V Domu pod Storžičem so denimo morali preurediti pult, ker je inšpekcija zahtevala, da mora biti voda in pomivalni stroj na točilnem pultu. „Čeprav imamo zadaj urejeno kuhinjo, smo morali pult spremeniti, ker tako pravi zakon,“ razlaga Ahačič. „Za to potrebujemo finančna sredstva, za kar je treba ustvariti določen promet. Marsikatera koča težko preživi, veliko naredimo volontersko."
„Tudi če pridete samo na čaj, imamo za vas pripravljeno toplo kočo. A zato moramo plačati elektriko in drva. Če rečete, da ne greste v kočo, ampak samo mimo, veste, da je tam, če vas preseneti slabo vreme.“
Uroš Ahačič, predsednik Planinskega društva Tržič
Poleg tega so koče v slabem stanju, izpostavljene so vremenu, dostop do njih pogosto z avtomobilom ni mogoč. „V skupini Gorski svedri pozivajo svoje člane, naj hrano prinašajo s sabo, ker so cene v kočah visoke,“ razlaga Ahačič. „Po drugi strani se zdi ljudem normalno, da plačajo štiri evre za kavo v Avstriji ali dva oziroma tri evre v lokalu v Ljubljani, kjer dobavitelji vse sestavine pripeljejo do vrat. Lokali v dolini so polni in nihče se ne razburja. Prav je, da prizadevanja oskrbnikov podpiramo, stopimo v kočo na topel čaj in jim damo s tem potrditev, da je prav, kar delajo."
na majice si naj dajo logo "gorski posranci in bruhači"
vsaka koča ima strop in vrata..kaj to pomeni ..pa presodite sami
Po zapustitvi mojega prejšnjega dela pred 2 meseci, sem imel nekaj sreče, da sem izvedel o tej spletni strani, ki …