Raziskovalci z univerz v Michiganu in Montrealu so v raziskavi več let spremljali 1.300 otrok, starih od dve leti in pet mesecev do štiri leta in pet mesecev, poroča BBC.

V povprečju so dveletniki gledali televizijo nekaj manj kot devet ur na teden, štiriletniki pa nekaj manj kot 15 ur tedensko. Toda 11 odstotkov dveletnikov in 23 odstotkov štiriletnikov je televizijo gledalo več kot priporočeni dve uri na dan.

Ko so otroke spet začeli spremljati pri 10. letu, so učitelje prosili, naj ocenijo njihove dosežke v učilnici, izmerili pa so tudi indeks telesne mase opazovanih otrok. Pri tem so ugotovili, da se posledice pretiranega gledanja televizije poznajo tudi kasneje v življenju.

Daljše gledanje televizije je bilo tako povezano z manjšo zavzetostjo otrok v učilnici ter slabšimi ocenami pri matematiki. Zmanjšala se je tudi njihova raven telesne dejavnosti, povečalo pa se je uživanje gaziranih pijač in z njim tudi indeks telesne mase.

Po jutru se dan pozna
"Zgodnje otroštvo je kritično obdobje razvoja možganov in vedenjskih vzorcev," je dejala vodja raziskave Linda Pagani z montrealske univerze. "Zdrava pamet narekuje, da gledanje televizije nadomesti čas, ki bi se ga dalo porabiti za razvojne dejavnosti ter za naloge, ki pripomorejo k umskemu, vedenjskemu in motoričnemu razvoju," je še dodala Paganijeva.

Kontroverzni predlogi
Svojo raziskavo na tem področju je izvedel tudi član Britanskega psihološkega društva Aric Sigman. Tako je britanski vladi na podlagi izsledkov svoje raziskave že večkrat predlagal, naj izda smernice o času, ki ga otroci preživijo pred televizorjem in kdaj naj bi sploh začeli spremljati televizijo. "Moji predlogi so se jim zdeli radikalni in kontroverzni," pravi Sigman. A kot pravi, čedalje več dokazov kaže prav v to smer in zato bo družba morala sprejeti določene ukrepe na tem področju.