Se spomnite še kakšne menjave vodilnih ob pomoči varnostnikov, kakršna je bila v Hypu pri nas?
Seveda. To je sicer bolj ameriški način, uporabljajo pa ga tudi v Švici, predvsem v bankah in investicijskih družbah. Če te zamenjajo, imaš na voljo 20 minut, da vzameš svoje stvari, varnostnik pa pregleda, kaj si vzel. Najbrž ste to videli v filmih, ko ljudje odkorakajo s škatlo. V ZDA je to normalno, v Evropi malo manj. Namen pri nas je bil zaščita dokazov.

Ste imeli, odkar ste na položaju, v banki slovenske ali avstrijske kriminaliste? So vas zaprosili za dokumentacijo, pojasnila?
Ne, avstrijske policije pa sploh ne. Takoj ko bomo imeli dokaze, se bomo obrnili na slovenske organe. Imeli smo le inšpektorja za notranje zadeve – zaradi tujih varnostnikov.

So vas oglobili?
Ne, dobili smo opozorilo, da ne smemo uporabljati tujih varnostnikov.

Ste proti zamenjanim vodilnim sprožili ali podali ovadbe ali vložili odškodninske tožbe?
Ne še.

Ste v banki uvedli revizijo prejšnjih poslov?
Da. Pregledujemo dokumente, občasno nam pomagajo tudi kolegi iz Avstrije in njihovi forenziki.

Zamenjanih je bilo le šest ljudi. Ali verjamete, da so vse delali sami?
Suspendirali smo več kot 20 ljudi. Del preiskav je že končan in štirje so se prav danes vrnili v službo (pogovarjali smo se v sredo, op. a.). Opravičili smo se jim in jih prosili za razumevanje. Morda se bodo vrnili tudi drugi.

So bili sistemi preverjanja pomanjkljivi ali so se jim namerno izogibali?
Nisem pričakoval, da so problemi tako veliki. Ocene tveganja se niso upoštevale, tudi predlogi, da se premoženje zaseže, so se spravljali v predal, a to ni problem sistema, ampak odločevalca. Vesel pa sem, da se ni razširila miselnost “če šef tako dela, potem lahko tudi jaz”.

Je Hypo vodilnim res ponudil odpustek za razkritje nepravilnosti?
Ne, v Hypu so po nacionalizaciji leta 2009 za razkritje nepravilnosti prosili predvsem nižje ravni. V ZDA je kronska priča lahko oproščena, tudi če je morila. To po avstrijskem pravu ni možno in mislim, da tudi po slovenskem ne. Nepreganjanje kaznivega dejanja je kaznivo dejanje.

Zaradi katere odločitve v preteklosti vas zdaj najbolj boli glava? So bili to posli z Vegradom, posojila za prevzem Merkurja ali kaj tretjega?
Te transakcije so zagotovo bile zelo problematične. Bolj pa me boli glava zaradi splošnega razpoloženja tukaj leta 2007 in 2008, to je miselnost “vzamem posojilo, kupim delnice in bom hitro obogatel”. Banke niso zastavljalnice. Če pri nekom zastaviš uro in ne vrneš denarja, on postane prodajalec ure. Smo mi v poslu prodaje nepremičnin ali delnic ali izdajanja časopisov (Pivovarna Laško ima pri Hypu zastavljeno Delo, op. a.)? Zagotovo ne. Smo dobri v tem? Ne. Ali si to želimo delati? Ne. To ni bančništvo.

Po zasegu delnic ste lastniki četrtine Merkurja. Kaj nameravate?
Strategije še nismo dokončno oblikovali.

Kaj pa z drugimi deleži (v Pivovarni Laško, Mercatorju, Petrolu)?
Prva misel je, da bi jih prodali. Ampak to ne bi bilo odgovorno do skupnosti. Želimo biti družba, odgovorna do okolja, v katerem živimo. Pogovarjamo se z drugimi bankami. Ne bomo na silo prodajali.

Poznavalci pravijo, da je vaše veliko breme Rotunda? Ali to drži?
To je krasna stavba, toda zgrajena je bila predrago in ni zasedena. Morali bomo nekaj narediti, morda s ceno, morda s prilagoditvijo notranjosti. Ni pa to problem, ki bi banko ubil.

Vaši predhodniki so načrtovali, da bodo tretjino oddali do konca lanskega leta. Je bil načrt vsaj približno uresničen?
Ne.

Hypo je največji ponudnik lizinga pri nas. Koliko zasegov avtomobilov in stanovanj ste imeli lani? Kdaj jih je bilo največ, odkar se je kriza začela?
Največ zasegov avtomobilov je bilo v zadnjem četrtletju leta 2009, nepremičnin pa v prvih treh mesecih lani. Letos je zasegov skoraj petino manj. Je pa vse več neplačil, tako da bo najbrž več tudi zasegov.

Ali zasežene nepremičnine in avtomobile sami prodajate na dražbah?
Uporabljamo vse možnosti. Imamo dražbe, posebno spletno stran, z jahtami bomo šli na sejem na Hrvaško, najemamo posrednike. Pri nepremičninah bomo morali razmisliti, kaj storiti, trg je v krču. Banke sedimo na njih in jih nočemo prodati ceneje, kupci pa jih želijo kupiti, ampak po nižji ceni. Vsi čakajo, da nekdo drug naredi prvo potezo.

Boste vi prvi?
Morda, morda kdo drug. Zagotovo pa ne bomo prodajali na silo.

Kakšne so razlike med slovenskim in avstrijskim nepremičninskim trgom?
Trga nepremičnin v Avstriji ne poznam preveč dobro, saj že 18 let delam v tujini. So pa ogromne razlike. V Avstriji nismo imeli nepremičninskega balona, kakršen je bil tukaj. To, da je Rotonda prazna, kaže na presežno ponudbo.

Je preveč tudi stanovanj?
Preveč je dragih stanovanj in premalo dostopnejših.

Če smo imeli nepremičninski balon, se vam ne zdi, da se še ni razpočil?
Ja, ni se. Če bi vse banke nepremičnine vrgle na trg, bi cene potonile, in to bi bil precejšen problem za banke, saj bi se vrednotenja znižala in bi potrebovale precej več kapitala. Morda bi se trg spet pobral, morda pa ne. Seveda pa ceno plačaš tudi, če na nepremičnini predolgo sediš. Nekaj se bo zgodilo v naslednjem letu ali dveh, morda pa celo prej.

Mi lahko poveste, koliko praznih stanovanj in poslovnih prostorov ima trenutno Hypo pri nas?
Seveda bi lahko, toda ne želim.

Je pri vas še možno dobiti posojila v švicarskih frankih?
Ta vrata želimo zapreti. Že v začetku to ni dobra ideja. Zlato bančno pravilo je, da ne jemlješ posojila v drugi valuti od tiste, v kateri prejemaš dohodek. Če se zdi preveč dobro, da bi bilo res, potem je res preveč dobro, da bi bilo res. To so osnove, ki so jih mnogi bankirji pozabili. Ne moreš imeti nižje obrestne mere brez višjega tveganja.

Je zdaj pravi trenutek za zamenjavo?
Dober bi bil junija 2009 in aprila lani. Veš pa šele pozneje. Če bi vedel vnaprej, bi bil ekstremno bogat. Morda je, morda ni.

Kaj pa euribor? Bodo tudi tisti, ki imajo posojila v evrih, plačevali več?
Tega ne vem, lahko vam ponudim samo informirano ugibanje. To je, da se bo euribor zvišal. Ob najemu posojila je treba to možnost upoštevati. Ker je niso, je v ZDA nastopila nepremičninska kriza, saj ljudje posojil za svoje hiše niso mogli odplačevati že, ko se je obrestna mera dvignila za pol odstotne točke. V bančništvu sem 22 let; sprva je bila obrestna mera na šilinge devet odstotkov. Ko sem začel delati na Poljskem, je bila 19 odstotkov, tako da so banke celo jemale denar iz bankomatov, saj ni prinašal obresti, zdaj pa so obrestne mere 3- ali 4-odstotne – in taka razlika se je zgodila v le 12 letih. Fiksna obrestna mera za euribor je zdaj med 5 in 6 odstotki, to je pričakovanje trga.