"Podatki po dveh mesecih so zdaj kristalno jasni, želimo jih predstaviti predvsem v luči tistega, kar se v javnosti razpravlja o investicijah, koliko denarja gre kam in predvsem v luči UKC Ljubljana, preveč lažnih informacij je v javnosti," je uvodoma povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. 

V UKC Ljubljana morajo do 15. avgusta pripraviti načrt selitve pacientov. Celotna energetska sanacija bo potekala v štirih fazah, UKC Ljubljana mora v času prenove delovati s polnimi kapacitetami, pravi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. 
"Iščemo pot, kako bi z 90 milijoni evrov do leta 2025 v celoti prenovili stavbo UKC Ljubljana, ki doslej ni bila še nič popravljena in je taka, kot je bila postavljena v osnovi, to je pred 50 leti. UKC Ljubljana ima na razpolago največ milijonov, naša naloga je, da bdimo nad tem, da sredstva tudi počrpajo," pravi Bešič Loredan. 

Slabo črpana evropska sredstva

Za energetsko sanacijo UKC Ljubljana je iz kohezijskih skladov predvidenih 50 milijonov sredstev, trenutno je počrpanih manj kot en odstotek sredstev.  

"Vsi računi bodo plačani takrat, ko bo služba za kohezijo podelila kljukice, to je standarden protokol. To, da smo zavrnili kakšno plačilo računa ali ustavili gradnjo v Sloveniji, absolutno ne drži," poudarja Loredan.

S prenovo UKC Ljubljana se sicer že nekaj časa zapleta, zadnji javni razpis je pod drobnogledom protikorupcijske komisije. "V primeru, da bi se ugotovila nepravilnost ali korupcija, pogodba pade in s tem črpanje sredstev," pravi Šabeder. 

"Ne mislimo iskati krivcev"

Kohezijski sklad zagotavlja 71 milijonov sredstev, trenutno je počrpanih slabih 20 odstotkov. “Podatki so jasni, črpanje sredstev za investicije je nizko. Ne mislimo in ne želimo iskati krivcev, naša naloga je, da do predvidenih časovnic počrpamo največ oziroma vsa možna sredstva. Denar je na razpolago, če ga ne znamo počrpati, je naša naloga, da spodbudimo, da do tega pride. Vsak milijon evrov, ki bo tukaj zamujen, je škoda za našega bolnika, še posebej, ker denar je na razpolago,” pravi minister. 

Poleg slabega črpanja kohezijskih sredstev je težava tudi v nesorazmerni porazdelitvi sredstev med javnimi zdravstvenimi zavodi, je poudaril Šabeder. Z jasnimi kriteriji in ocenami potreb po investicijah, s čimer se ukvarjajo na uradu, naj bi prišli do realnega stanja.   
“Želja in potreb je več kot je zagotovljenih sredstev, zato je nujno pripraviti jasne kriterije, po katerih bomo postavljali prioritete za posamezne investicije,” pravi Šabeder. 

Dediščina prejšnje vlade

V proračunu je za zdravstvo letos namenjenih 770 milijonov evrov, nekaj manj kot 50 odstotkov namenjenih za obvladovanje epidemije covid. Glavnina sredstev je porabljenih za testiranja, sledi strošek nakupa cepiv, povračila izpada opravljanja zdravstvene dejavnosti in dvig plač zaposlenih v zdravstvu, ki ga je z interventnim zakonom sprejela vlada Janeza Janše. 

"To stvar smo podedovali, od tukaj pa je naša naloga, da to stvar spremenimo na bolje, da priložnosti, ki so, ne bodo zamujene, v tej fazi marsikatera je, od te faze pa jih bo čim manj," pravi Bešič Loredan.