Komisija se je guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca odločila zaslišati po pričanju direktorja ATVP Damijana Žuglja, ki je krivdo za sporne prevzeme v preteklosti pripisal tudi Banki Slovenije. Žugelj je v svojem pričanju pred komisijo, ki jo vodi Lojze Posedel (Zares), krivdo za sporne prevzeme poleg ATVP, ki je bila po njegovih besedah v preteklosti premalo drzna in je vodila premalo postopkov, pripisal predvsem Banki Slovenije, ki da ni opravila svoje nadzorne funkcije.
V postopkih izdajanja dovoljenj za prevzem v realnem sektorju se po ocenah guvernerja ne presoja o ekonomskih posledicah prevzema. "V postopkih se preveč zanašamo na formalizem in premalo na vsebino," je na zaslišanju poudaril Kranjec.
Medtem ko guverner meni, da je centralna banka pri presojanju o prevzemih opravila svojo vlogo, pri čemer ne zanika, da bi se v nekaterih primerih dalo storiti več, pa je precej kritičen do uprav in nadzornih svetov bank, ki "v veliko primerih niso opravili svoje vloge".
Banka Slovenije o prevzemih v finančnih institucijah presoja na podlagi zakona o bančništvu po vsebinski plati, ostali regulatorji pa pri prevzemih v realnem sektorju zgolj po formalni. "Prevzemna zakonodaja je formalno ustrezna, ni bila pa nikoli narejena vsebinska presoja posledic prevzema," je dejal guverner.Pisno pozvali ATVP
Banka Slovenije je po Kranjčevih pojasnilih ATVP pisno pozvala, da utemelji navedbe o zatajitvi centralne banke pri prevzemih. Dokazi o tem bi koristili tudi sami centralni banki, ki bi v zvezi s tem sprejela določene ukrepe, je povedal Kranjec. Agencija pa je odgovorila le, da na vprašanja Banke Slovenije ni dolžna odgovarjati, ker so samostojni in neodvisni.
Kranjec je tudi pojasnil, da ima Banka Slovenije na voljo med 200 in 400 ukrepov proti bankam, ki kreditirajo prevzeme. Izdaja jih dnevno, in sicer v obliki priporočil, zahtev, opozoril ali odredb. Novembra lani je imela Banka Slovenije odprtih 287 ukrepov, od tega 126 priporočil, 51 zahtev, 105 opozoril in pet odredb. Večina teh ukrepov se nanaša na običajno kreditiranje, nekaj pa tudi na prevzeme.
Manj kreditiranja, manj ukrepov
Število ukrepov proti bankam se iz leta v leto zmanjšuje, kar je po Kranjčevih besedah pripisati manjšemu obsegu kreditiranja bank in izpolnjevanju zahtev centralne banke. "Proti bankam smo ustrezno ukrepali in preprečili, da bi posamezna banke imela podobne težave kot nekatere tuje banke, ki so jih morale države dokapitalizirati," je še povedal Kranjec.
Glede zaplembe delnic, ki so jih podjetja zastavila pri bankah kot jamstvo za kredite, je Kranjec znova poudaril, da v tem primeru ne govorimo o prevzemu, temveč o unovčitvi zavarovanja. Če podjetje kredita ne vrne, banka postane lastnica delnic, a ne s ciljem nadzora nad družbo, temveč prodaje. O tem je centralna banka po guvernerjevih pojasnilih pisno seznanila tudi ATVP, a je agencija tako razlago interpretirala kot pritisk Banke Slovenije nanjo in nedopustno vmešavanje centralne banke v njihovo delo.
Kranjec je opozoril, da regulator o prevzemu odloča pred izdajo dovoljenja, Banka Slovenije, ki presoja stabilnost in varnost bančnega poslovanja, pa kasneje. "Mi o kreditih ne odločamo vnaprej, ker bi to pomenilo, da prevzemamo funkcijo upravljalca in nadzornega sveta bank. Banke sklepajo pogodbe s svojimi komitenti, mi pa prej o tem ne vemo nič. Mi to pregledamo šele, ko so posli že sklenjeni," je pojasnil in dodal, da centralna banka po pregledu posla ustrezno ukrepa, če ugotovi, da kredit ne bo poplačan ali je slabo zavarovan.Regulatorji se večkrat letno sestanejo na koordinaciji pri ministrstvu za finance, a doslej po Kranjčevih besedah na koordinacijah ni bilo nikoli izpostavljeno vprašanje, kaj Banka Slovenije meni o določenem prevzemu. Guverner ob tem opozarja, da ATVP ni dolžna vprašati Banke Slovenije za mnenje o prevzemu, saj se naloga centralne banke začne šele takrat, ko prevzem kreditirajo banke.
Krediti se zmanjšujejo
Banka Slovenije je na podlagi medijskega poročanja naredila seznam 68 podjetij in seštela njihove kredite. V letu 2006 je bila skupna vrednost kreditov 1,8 milijarde evrov, leto kasneje 2,6 milijarde evrov, v 2008 je znašala 1,7 milijarde evrov, v 2009 pa 1,6 milijarde evrov. "Izpostavljenost je še vedno znatna, a se zmanjšuje. Banke bodo verjetno morale še kaj odpisati in v 2011 pričakujemo, da se bo portfelj ustrezno očistil," je ob tem še dejal Kranjec.