Nedavno smo poročali o primeru 69-letne ženske, ki se je odzvala na mamljiv oglas. Posameznikom, ki bi v projekt vložili 250 evrov, so obljubljali zaslužek v višini 15 tisočakov. Potem ko se je na oglas odzvala in posredovala zahtevane podatke, je ostala brez vsega. Za oglasom so namreč stali prevaranti.

Število investicijskih prevar v zadnjih letih narašča. Če je Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT leta 2014 zaznal en tak primer, leta 2019 30 takih primerov, je bilo lani tovrstnih prevar že 149. "V letu 2023 smo obravnavali do sedaj najvišje število investicijskih prevar, kjer so žrtve na različne načine zvabljali v lažne investicije v kriptovalute," pravijo na SI-CERT.

Iz poročila o kibernetski varnosti v letu 2023, ki ga je na svoji strani objavil SI-CERT, je razvidno, da je povprečen znesek oškodovanja pri investicijski prevari 40.000 evrov. Najvišji znesek oškodovanja pri investicijski prevari, ki so ga zabeležili lani, je znašal 140.000 evrov. 

"V drugi polovici leta 2023 so žrtve dobile klic, kjer se je na drugi strani storilec predstavil kot 'zastopnik podjetja Blockchain' in jih skušal prepričati, da so pred leti odprli pri njih račun in nanj naložili nek znesek kriptovalut, ki bo propadel, če ne bodo ukrepali. Povezava je vodila do lažnega spletnega mesta," način, kako so se goljufi skušali prebiti do denarja, opišejo na SI-CERT.

Foto: Profimedia investicijska prevara goljufija denar

Spletni goljufi v lažnih elektronskih ali SMS-sporočilih pogosto izrabljajo identiteto podjetij, še posebno takih, ki imajo mnogo uporabnikov, na primer spletne trgovine, dostavne službe, socialna omrežja, velika javna podjetja itn. "Goljufi namreč prežijo nanje oz. na njihove uporabnike, saj si obetajo večji 'ulov', ko vržejo 'mrežo', v katero želijo ujeti čim več žrtev oz. njihovih dragocenih podatkov, kot so prijavna gesla, številke bančnih računov, podatki o plačilnih karticah in podobno," pravi Aleš Ritonja, vodja Oddelka preprečevanja prevar pri Novi KBM. 

Med investicijske prevare sodijo prevare z naložbami v delnice, obveznice, kriptovalute, žlahtne kovine, nepremičninske naložbe v tujini in naložbe v alternativne vire energije. Goljufi potencialnim vlagateljem obljubljajo izjemno visok in hiter zaslužek. 

Foto: Žiga Intihar Aleš Ritonja "Spletni goljufi skušajo potencialne žrtve prepričati v »zajamčeno dobičkonosne« naložbe na različne načine: pošiljajo jim SMS- in/ali elektronska sporočila, nagovarjajo jih v spletnih klepetalnicah in podobno. V zadnjem času je še posebno pogosto klicanje po telefonu. Telefonsko številko goljufi izberejo naključno in se potencialni žrtvi v polomljeni slovenščini ali slabi angleščini z naglasom predstavijo kot uslužbenci menjalnic kriptovalut. Nekateri ljudje se odločijo za investicijo tudi, potem ko so opazili oglas na družbenih omrežjih ali novičarskih portalih, v katerem je zlorabljena identiteta znane osebe," o metodah goljufov pove Ritonja. 

Začne se z 250 evri

Začetni vložek običajno znaša okoli 250 evrov. Vlagatelj prek spletnega obrazca vpiše svoje osebne in kontaktne podatke, na kar ga pokliče "uslužbenec" lažnega ponudnika investicijskih storitev. Vlagatelj dobi dostop do spletnega portala, kjer goljufi prikazujejo izmišljene podatke o neverjetni rasti investiranih sredstev. Vse z namenom, da bi vložil še več denarja. 

"Zagotavljajo mu, da ga na trgovalnem računu čaka nekaj tisoč evrov in da mu pri prenosu sredstev lahko pomagajo z namestitvijo programa za oddaljen dostop (Anydesk, TeamViewer) na računalnik ali telefon. Ko jim žrtev to omogoči, prevaranti prevzamejo upravljanje z njegovim računalnikom," pravi Aleš Ritonja. Goljufi imajo tako dostop do spletne banke uporabnika in iz nje poberejo denar. A to ni vse. "Brez nadzora lahko prenašajo sredstva na oškodovančev račun in z njega, ukinjajo posle in sklepajo nove. Sredstva se nato zlivajo na račune tujih ponudnikov finančnih storitev ali menjalnic za kriptovalute, kjer se za njimi izgubi vsaka sled, žrtev pa namesto zaslužka ostane brez vseh sredstev."

Foto: Profimedia spletna prevara spletna goljufija računalnik mobilni telefon

Pokličejo lahko tudi po več letih

Ritonja opozarja, da se goljufi lahko oglasijo tudi po več letih od trenutka, ko je bil vplačan začetni vložek. "Trdijo, da je ponudba časovno omejena, ker da naj bi ukinjali spletno mesto, prek katerega je posameznik vložil sredstva, in zaradi tega mu grozi, da bo denar dokončno izgubil. Goljufi so zelo vztrajni in potencialno žrtev pogosto kličejo in jo pozivajo, naj hitro ukrepa. Tudi v tem primeru je njihov cilj pridobiti oddaljeni dostop do računalnika ali telefona žrtev, s čimer si zagotovijo nadzor nad njihovo spletno oz. mobilno banko. Sredstva običajno prenakažejo na račun katere druge slovenske žrtve, ki je – enako kot prva – prepričana v zaslužek s kriptovalutami," trike spletnih goljufov opiše sogovornik. 

Žrtev tako na svojem račun vidi določen priliv, za katerega misli, da gre za dobiček. Na koncu goljufi prenakažejo zneske na trgovalne račune kriptomenjalnic, ki so pod njihovim nadzorom. Zaradi načina prevare in ker od začetnega vložka mine kar nekaj časa, je pogosto oškodovancu težko povrniti vloženi znesek.

Če sumite, da ste bili žrtev prevare, se čim prej obrnite na policijo in banko. Zberite vso razpoložljivo dokumentacijo – od elektronske pošte, podatkov o transakcijah, morebitnih mobilnih številko, naslovov elektronske pošte do IP-številke. 

Če so bili v preteklosti žrtve investicijskih prevar pogosto mlajši moški, je trenutno med njimi veliko starejših ljudi. Med njimi je veliko takih, ki nimajo veliko izkušenj z naložbami, so manj digitalno in finančno pismeni ter ne poznajo pasti spletnega poslovanja in so v finančni stiski. "Zaradi tega so prej pripravljeni zaupati občutljive osebne podatke neznancem oz. jim omogočiti dostop do svojih naprav na daljavo," pojasnjuje Ritonja. 

Foto: Profimedia kriptovaluta

Poskrbite za ustrezno zaščito

Ritonja svetuje ljudem, naj bodo pozorni: "Predvsem naj ljudje neznancem ne zaupajo podatkov o svojem bančnem računu, prijavnih gesel za spletno in mobilno banko, podatkov o karticah in drugih občutljivih podatkov, da ne bodo še sami postali t.i. finančna mula oz. udeleženec/-ka pri kriminalnem dejanju."

Pomembno je, da ne nasedate pravljicam o ogromnih zaslužkih in ponudbah, ki so časovno omejene. Če vas kliče neznana telefonska številka iz tujine, se ne oglašajte. Če se slučajno oglasite, pa klic nemudoma prekinite. Na računalnik ali telefon ne nameščajte programov za oddaljen dostop ter nikomur ne dovolite dostopa do svojega računalnika, telefona in/ali spletne banke. 

Pred prvim nakazilom obvezno preverite trgovalno platformo in se posvetujete s preverjenimi strokovnjaki. Ne iščite informacij prek spleta, saj na spletnih platformah spletni goljufi sami pišejo ocene za svoje trgovalne platforme. Izognite se tudi spletnim ponudnikom, ki obljubljajo povračilo sredstev, saj gre običajno za poskus ponovne goljufije.

dezurni@styria-media.si