Martina je na našla super oglas, poceni prenovljeno stanovanje v bližini centra, lastnica Valentina je modna oblikovalka in finančna svetovalka. Stanovanje je kupila za čas študija v Ljubljani, zdaj pa živi v Italiji. "Zaradi napornega delavnika je tako zaposlena, da se z Martino ne utegne srečati v živo. Vendar ji je poslala kar nekaj dokazov, da gre res za njo: recimo fotografijo, kjer je na sliki z babico, in sken svojega potnega lista. Stanovanje je ponujala ugodno, ker je hotela samo najti osebo, ki bi dobro skrbela za stanovanje, dokler se sama ne odloči, komu ga bo prodala," pišejo na portalu, ki ga upravlja Si-Cert.

Dogovorili sta se, da ji Martina nakaže denar, Valentina pa ji bo ključe poslala po pošti. Da ne bi šlo kaj narobe, je Valentina predlagala plačilo prek Airbnb, kot dokaz rezervacije je dobila potrdilo in navodila za plačilo z naslova payments@airbnbsafe.com.

Ko ji je Martina nakazala denar, pa od najemodajalke ni bilo več glasu. Na Airbnb so ji pojasnili, da je bila žrtev prevare, za katero oni ne odgovarjajo.

Prevara iz tujine dobro deluje tudi pri nas

"Podobne prevare se pri velikanih spletnih rezervacij pojavljajo že dalj časa, goljufi pa so zdaj našli tudi slovenske spletne oglasnike in očitno se jim lažni oglasi dobro izplačajo, vsaj glede na število prijav. V Martinini zgodbi mrgoli tipičnih znakov, ki razkrivajo prevaro že na začetku in bi morali previdnega kupca takoj odvrniti od posla ali pa ga vsaj spodbuditi k premisleku," opozarjajo na Si-certu. Povedali so še, da je takšnih prijav nekaj na mesec. 

Znaki za alarm

1. Predobro, da bi bilo res. Prostorno stanovanje v centru mesta, z zasebnim parkiriščem, novo opremo in vsemi priključki. Ponudba tipa predobro, da bi bilo res, je vedno znak za alarm.

2. Stanovanje oglašuje tujec. Slovenski oglasniki so izrazito lokalne narave in oglas tujca nam lahko v skoraj vseh primerih vzbudi upravičen sum.

3. Preveč osebnih podatkov. Ker gospa živi v tujini, je zaradi oddaljenosti onemogočen stik v živo (razgovor, ogled stanovanja). Da bi pridobil naše zaupanje, ta tujec z nami deli veliko preveč osebnih podatkov − družinske fotografije, življenjsko zgodbo … S tem nas tudi želi odvrniti od dvoma o njegovi iskrenosti.

4. Airbnb ali Airbnbsafe. Pri tovrstnih prevarah goljufi pogosto izkoriščajo dobro ime priljubljene platforme Airbnb, ki velja za zanesljivo in varno. Domena airbnbsafe.com, s katere je žrtev dobila elektronsko sporočilo z navodili za plačilo, nima ničesar skupnega z omenjeno platformo, ampak so jo goljufi kupili, da lahko pošiljajo sporočila ob prevarah.

Airbnb jamči samo za rezervacijo, ki je izvedena prek njihovih spletnih strani ter za plačila, ki so izvedena prek njihove spletne strani. Denar najemodajalcu nakažejo šele 24 ur po tem, ko je uporabnik prenočil pri njih, kar pomeni, da v primeru zapleta do nakazila denarja sploh ne pride. 

Kaj storiti, ko naletimo na sumljiv oglas?

Foto: Varni na internetu/Si-Cert Oglas prevara

"Če vidimo, da je bil oglas objavljen v tujini ali da ponudba po ceni sumljivo odstopa od konkurence, tak oglas nemudoma prijavimo in tako preprečimo oškodovanje novih žrtev. Prijavo lahko podamo kar prek gumba 'prijavi oglas', ki je pri vsakem objavljenem oglasu na vseh večjih slovenskih spletnih oglasnikih. Upravljavci spletnega oglasnika bodo našo prijavo pregledali in oglas hitro umaknili," svetujejo na spletni strani Varni na internetu.  

Večina prijav je upravičenih

Na Bolhi pravijo, da v zadnjem času povečanega števila prijavljenih oglasov ne opažajo, marca jih je bilo 0,6 odstotka vseh na novo objavljenih oglasov, večina prijav je upravičenih. "Če je iz prijavljenega oglasa in podatkov o njegovem lastniku jasno, da gre za poskus goljufije ali kak drug način kršenja Pravil in pogojev uporabe, oglas takoj deaktiviramo. Če se zgodi, da pride do nevšečnosti v procesu nakupa oz. komunikacije med kupcem in prodajalcem, ki se odvija izven našega spletnega mesta, pa na žalost ne moremo posredovati tako, kot si uporabniki največkrat želijo - okoliščin, ki so se zgodile izven našega dosega, namreč ne moremo presojati," pravijo. 

"To ne pomeni, da ne storimo ničesar; uporabnikom svetujemo, na katere organe se lahko obrnejo, še pred tem pa ponujamo precej nasvetov za varno in preudarno nakupovanje," še dodajajo. 

Blokirajo na primer oglase iz Nigerije

Oglasov, ki so objavljeni iz tujine, je približno odstotek. Ob tem opozarjajo, da niso vsi goljufije, saj v kategoriji Turizem oglašuje marsikdo iz sosednje Hrvaške. "Seveda pa smo tudi mi pozorni na nekatere države izvora, iz katerih so v preteklosti že prihajali predvsem goljufi – tako na primer oglasov, objavljenih iz Nigerije na spletnem mestu ne prikazujemo," pravijo na Bolhi.

dezurni@zurnal24.si