Po načrtih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) naj bi se prihodnje leto zaradi pokojninske reforme upokojilo do 12 tisoč zaposlenih manj oziroma pol manj, kot bi se jih po stari zakonodaji, napoveduje minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak.

Na ministrstvu so znova poudarili, da se zaposlenim, ki že izpolnjujejo upokojitvene pogoje po stari zakonodaji, ne mudi, kdor bi jih izpolnil v prihodnjem letu, pa bo moral delati dlje. Moški bodo morali že drugo leto za starostno pokojnino pri 40 letih delovne dobe delati do 58. leta in 4 mesece, ženske pa bodo morale dopolniti najmanj 58 let (letos 57 let in 4 mesece) ter imeti 38 let in 4 mesece delovne dobe (letos 37 let in 9 mesecev).

Po stari zakonodaji se bodo lahko upokojili tudi starejši brezposelni, ki so že prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in jim ta plačuje prispevke, oziroma tisti, ki jih bo zaradi poslovnih razlogov delodajalec odpustil do konca leta. Oktobra je zavod prispevke plačeval 1.208 brezposelnim. Istočasno pa je bilo na zavodu prijavljenih 21.515 brezposelnih starejših od 55 let, od tega jih je dobra polovica prejemala nadomestilo plače.

Grožnje z izgubo pravic

Ker sta do novega leta še dva tedna, so se že pojavili namigi, da bi lahko delodajalci v dogovoru s starejšimi zaposlenimi te tik pred zdajci odpuščali, da bi jim omogočili upokojitev po starem. "To je račun brez krčmarja. Kdor bo špekulativno ali v dogovoru odpuščal, se bo obrisal pod nosom za pravice," žuga Vizjak. Meni, da takega odpuščanja ni mogoče storiti brez antidatiranja odpovedi zaposlitve na pretekle mesece, če tehnološki viški že obstajajo, pa o tem že obstajajo dokumenti, o tem morata biti obveščena pokojninski zavod in sindikat. Vizjak obljublja, da bodo pristojni resno preverili pristnost vseh dokumentov in postopek. "Ker teh primerov ne bo toliko, se nameravajo ukvarjati z vsakim posebej," obljublja.

Prostovoljno za več denarja

"S prostovoljno vključitvijo v zavarovanje si posameznik pridobiva pokojninsko dobo, ki je eden izmed pogojev do predčasne ali starostne pokojnine, ta čas pa se ne všteva v pokojninsko dobo brez dokupa. V njo se všteva izrecno samo čas, ko je bil posameznik zaposlen," je pojasnil Peter Pogačar z MDDSZ. "A ker ne bodo dosegli 40 let efektivne dobe, bo to predčasna pokojnina, ki bo deležna malusov," dodaja.

Če nekdo vplačuje prostovoljno v pokojninsko blagajno po 25. letu, mu to po trenutni ureditvi ne bo koristilo pri dobi, ampak le pri višini odmere pokojnine. "Vsako leto prinaša 1,25 odstotka višjo pokojnino," dodaja Pogačar.

Prispevki za to se z novim zakonom zvišujejo s slabih 58 na 186 evrov. V prihodnjem letu se bodo obračunavali od minimalne plače v višini 24,35 odstotka. To je enako, kot je skupaj prispevek delodajalcev in delavcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih z minimalno plačo. Tudi zaračunani znesek je enak. Pogačar vseeno poudarja, da v primeru prostovoljenga plačevanja prispevkov ne moremo reči, da je to enako, kot da bi nekdo delal. Po podatkih zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v tem trenutku prostovoljno vplačuje v pokojninsko blagajno 496 študentov ter 9.521 brezposelnih.