Policisti opozarjajo, da se je spet pojavilo več primerov kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete, kjer so bile tarče podjetja.
Gorenjski kriminalisti so tako v zadnjih dveh tednih obravnavali tri kazniva dejanja. V prvem primeru je storilec prestrezal oziroma pridobival podatke, ki sta si ju dve podjetji izmenjevali. Oškodovani družbi je nato poslal tako sporočilo, da je ta verjela, da ga pošilja prav podjetje v tujini, s katerim so poslovno sodelovali. Storilec je spremenil številko transakcijskega računa in družbo oškodoval za višji znesek.
Policisti opozarjajo na ustrezno zaščito delovnega omrežja, uporabo ustreznih varnostnih orodij in posodabljanje programske opreme. "Zlasti ranljivi so lahko operacijski sistemi, ki se ne posodabljajo več in ki so brez ustrezne zaščite," svarijo. Previdno je treba postopati tudi pri odgovarjanju na elektronsko pošto. "Ko naslovnik odgovarja na pošto, naj pazi, komu jo pošilja. Ne odgovarjajte avtomatično. Preverite podatke elektronskega naslova, torej, da je prejemnik dejansko tudi pošiljatelj in ne nekdo drug. Bodite pozorni na podrobnosti, zlasti pred izvedbo finančnih transakcij in odobritev plačil," še dodajajo.
Kriminalisti so obravnavali tudi dva primera vdora v računalniški sistem s kripto virusom, ki blokira dostop do podatkov in onemogoča poslovanje. Takšni virusi se večinoma širijo preko okuženih priponk v elektronski pošti. "Priponka je lahko izvršilna datoteka tipa .exe, .vbs ali .js, lahko pa že celo navadna besedilna datoteka tipa .doc ali .xls," pojasnjujejo in svetujejo, da se uporabniki zavarujejo tako, "da v nastavitvah preprečite samodejno odprtje datotek in da ne odpirate datotek neznanih pošiljateljev".
Povečan pojav goljufij
Policija je podobne primere spletnih goljufij tipa direktorskih prevar obravnavala tudi na območju policijskih uprav Maribor, Nova Gorica in Ljubljana. "Pri tem pa so slovenski subjekti utrpeli finančno škodo v skupni višini preko 300.000 evrov," pravijo na Generalni policijski upravi.
Storilci običajno preko javno dostopnih podatkov na spletu poiščejo družbo ali organizacijo, nato pa na elektronski naslov tajništva ali računovodstva pošljejo lažno sporočilo, v katerem se predstavijo kot direktor družbe. Prejemnika skušajo prepričati, da opravi nakazilo denarja na določen transakcijski račun v tujini. Prav tako prosijo za preverjanje trenutnega stanja finančnih sredstev na računu družbe in možnosti takojšnjega plačila, pri čemer posredujejo vse potrebne podatke prejemnika nakazila. Največkrat gre za transakcijski račun fizične ali pravne osebe v Veliki Britaniji in Španiji.
Imetniki bančnih računov so t . i. denarne mule, ki nakazan znesek praviloma takoj dvignejo in po drugi denarni poti, po navadi z nakazilom preko plačilnega sistema Western Union, prenakažejo goljufom, določen znesek pa obdržijo kot provizijo za opravljeno storitev. Ker ti plačilni sistemi ne omogočajo popolnega sledenja denarnim transakcijam, je lahko na ta način sled za denarjem izgubljena.
Policisti v primeru, da pride do takšne goljufije, predlagajo, da oškodovanci takoj obvestijo banko, s katero poslujejo in zadevo prijavijo na najbližji policijski enoti.