Na predvečer slovenskega kulturnega praznika se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani odvila državna proslava, na kateri so bile slavnostno podeljene Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.

"Ivan Cankar bi nemara ponovil svoje svarilo iz pred stotih let: Naj ne pustimo, da bi se nam kultura zopet spremenila v belo krizantemo na suknji siromaka," je v svojem uvodnem nagovoru ob " opozoril akademik Jože Trontelj, novi predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada.

Nagradi za življenjsko delo

Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus sta na predvečer kulturnega praznika dobila slikarka Marlenka Stupica in pisatelj Zorko Simčič.

"Ilustratorsko delo Marlenke Stupica z njegovo ambiciozno zasnovo, slikarsko bravuro in bogatim registrom občutij ter trdno zgradbo ob hkratni pozornosti do detajlov najbolje zaznamujemo s pojmom knjižno slikarstvo," je v utemeljitvi nagrade zapisal akademski slikar in grafik Črtomir Frelih.

Bogat in žanrsko raznovrsten literarni opus Zorka Simčiča sega od romanov, kratke proze in poezije prek dramatike do esejistike. Med romani izstopa Človek na obeh straneh stene, ki je eden prvih modernih slovenskih romanesknih tekstov. Zanj je leta 1993, ob prvem natisu v matični domovini in 36 let po prvem izidu v Argentini, prejel nagrado Prešernovega sklada. "Številni ponatisi romana potrjujejo, da gre za eno temeljnih del povojne slovenske literature," je v obrazložitvi nagrade zapisal literarni zgodovinar in esejist Matevž Kos.