"Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2021 znašal 2,4 milijarde evrov, brez neposrednega učinka covid ukrepov bi primanjkljaj znašal 402 milijona evrov," je v redni mesečni informaciji sporočil fiskalni svet. V osmih mesecih ali dveh tretjinah leta je vlada ustvarila že 88 odstotkov celotnega primanjkljaja za letos.

"Fiskalni svet opozarja, da ostaja javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu zelo visok kljub občutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. Po trenutnih podatkih SURS je namreč raven BDP v drugem četrtletju letos za ravnijo iz zadnjega četrtletja 2019 zaostajala le še za 0,2 %. To se odraža v razmeroma ugodnem gibanju davčnih prihodkov, ki so v prvih osmih mesecih letos presegli raven iz enakega obdobja predkriznega leta 2019," so zapisali v izjavi.

Skupni neposredni učinek covid ukrepov od marca 2020 znaša 4,6 milijarde evrov, od tega je več kot 900 milijonov evrov za dodatke za zaposlene. "Fiskalni svet ocenjuje, da okoli 900 milijonov evrov izplačanih dodatkov od začetka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru PKP zakonodaje," so zapisali.

Dodajajo, da so odhodki za investicije, ki naj bi bili po sprejetih proračunskih dokumentih glavni razlog za predvideni visok primanjkljaj letos, občutno zaostajajo za projekcijami, očitno optimistično načrtovanje tovrstnih odhodkov pa lahko odpira prostor za druge oblike porabe ne da bi se to odrazilo v agregatnih gibanjih proračuna.

Fiskalni svet ob pripravi proračunov ponovno poudarja, da je treba sredstva, namenjena preprečevanju posledic epidemije, porabljati usmerjeno in pregledno oziroma naj se na ta način ne rešuje sistemskih težav. Potrebno je tudi poskrbeti za realistično načrtovanje ter za učinkovito porabo razpoložljivih EU sredstev.

dezurni@styria-media.si