Foto: Anže Petkovšek nlb, božo jašovič Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) v odstopu Božo Jašovič je v pogovoru za Mladino ocenil, da je v NLB za tri milijarde evrov slabih terjatev oziroma približno 20 odstotkov, na kar je oblikovanih približno 1,8 milijarde rezervacij (to pomeni ustvarjanje rezerv na podlagi potencialnih izgub z naložbo. Če banka pričakuje, da posojilo ne bo poplačano ali da bo neka finančna naložba propadla, se lahko zavaruje tako, da za znesek naložbe poveča rezerve in tako zmanjša učinek slabe naložbe). Poleg tega so še zavarovanja. "NLB je daleč od tega, da ne bi mogla biti dobra banka," je povedal Jašovič.

"Kreditni krč je izmišljen"

Zgodba o kreditnem krču je izmišljena, trdi Jašovič. "Kdo sploh povprašuje po kreditih v državi, kjer ekonomija stagnira? Posojanje denarja je glavna dejavnost bank. Kreditirati moramo. Če bi podjetja ali pa posamezniki začeli bolj pospešeno povpraševati po kreditih, bi jim jih odobrili," je v intervjuju pojasnil Jašovič.

Dokapitalizacija NLB morda ne bo zadoščala

Če padejo podjetja Sava, Adria Airways, Merkur, Cimos, Intereuropa, Laško ali pa več manjših dolžnikov, ki so vsa v akutnem stanju, bo NLB še letos potrebovala vsaj sto milijonov evrov dodatnega kapitala. Če ne bi bila nedavna dokapitalizacija večja od potreb ta hip, bi bilo še huje, ocenjujejo Finance.

Skrbni pregled European Resolution Capital (ERC) še ni končan. Poročilo se pričakuje v prihodnjih dneh, vlada pa naj bi včeraj v roke dobila vmesno oceno.

Presenečeni, da NLB ni bolj "podhranjena"

ERC je ugotovil, da je NLB potrebovala 450 milijonov evrov svežega kapitala, ko ga je dobila 531 milijonov evrov. Tudi v NLB so bili po informacijah Financ presenečeni, da znesek kapitalske podhranjenosti ni večji, ter da bi po ocenah do konca leta, ob stečaju šestih največjih dolžnikov, NLB potrebovala še 200 milijonov evrov kapitala (torej sto milijonov evrov glede na to, da se je zdaj kapitalsko okrepila bolj, kot je "treba").