Foto: Žurnal24 Irma Hus Starši vpišejo otroka v šolo, ki sicer ni njihova matična, a je od njihovega doma približno enako oddaljena. Prvo leto otroke v šolo vozi kombi, drugo leto ne več, ker so menda upravičeni le do prevoza v matično šolo. Če bi radi ob tem zlobno pripomnili, da je to razumljivo in si vsak starš pač ne more preprosto izmišljevati, v katero šolo bo šel njegov otrok, če pa že, naj sam za to plača, naj dodamo, da zadeva ni enoznačna, saj območje zgodovinsko in praktično gravitira na izbrano šolo, a je bilo z administrativnim ukrepom pripisano drugemu okrožju. Otroke pa bi v vsakem primeru morali voziti, pač v drugo smer.

Na prvi pogled zgolj praktičen problem te in še nekaj družin je zgolj eden od neštetih primerov, ki kažejo na to, da državna gospodinja upravlja z denarjem iz rok v usta od danes na jutri in ga, ker nima dolgoročnega načrta, razmetava za priboljške res samo po trenutnem navdihu, v paniki prazne malhe ali politični računici.

Starši smo se seveda razveselili bombončka, ki ga je ministrstvo razdelilo za subvencije ob brezplačnem obiskovanju drugega in nadaljnih otrok v vrtcu, ob dvomu, da bo zadeva zdržala eno celo generacijo. Da ob tem nismo mislili na narodov blagor in dodatno prispevali k povečanju natalitete, najbrž ni potrebno posebej pripomniti. Prav tako ne, da bi zdrava pamet in pravičnost velevala, naj se sredstva, če jih je že bilo dovolj, lahko enostavno razdelijo tako, da se poveča subvencija za vse otroke. A jih ni bilo in ministrstvo je denar za učbenike letos praskalo iz lukenj, ki so zazevale po uvebi brezplačnih obrokov za dijake, ker si je neka vlada omislila, da si bo z njimi nabirala politične točke.

Križ s štipendijami

V petek bomo spet opazovali, kakšne načine, morda tudi goljufive, kot smo jim enkrat že bili priča, bodo izumljali dijaki, pri prehitevanju svojih kolegov ob oddaji vloge za deficitarne poklice, za katere ni postavljenih nobenih drugih kriterijev, razen tega, da  "kdor prej pride, prej melje". Kdo bi jim zameril, če imajo možnost, da v nekaj minutah prerivanja zaslužijo dodatnih sto evrov na mesec. V kolikor ste se kdaj potegovali za kakšno štipendijo zase ali za svojega otroka, pa boste gotovo znali povedati tudi, da so pogoji izmuzljivi in se spreminjajo iz leta v leto. Prvi otrok dobi Zoisovo štipendijo, drugi se trudi, da bo pogojem zadostil, a mu štipendijo izmaknejo, saj ravno takrat spremenijo pogoje. Kar velja za prvega, ne velja več za drugega. Poznam primer, ko se je študentka trudila s pisanjem akademskih člankov, da bi pridobila štipendijo za tujino, a se je morala obrisati pod nosom, ker so ravno tisto leto spremenili pogoje.

Financ minister ni gospodinja in država (k sreči) ne družina, pa vendar - če kaotična vzgoja brez pravil ali, kar je še slabše, s takimi, ki se spreminjajo iz dneva v dan, proizvaja sebične, zahtevne, jezne, neodgovorne in od drugih odvisne otroke, kakšno sporočilo državljanom pošiljajo naše institucije? Prerivaj se, vzemi, če imaš možnost in ne računaj na jutri, ker ne veš, če jutri sploh bo. Nagrajen je splet okoliščin, namesto sposobnost, prizadevnost in trud.