“Na centrih za socialno delo (CSD) še izvajamo inšpekcijska dejanja, s katerimi preverjamo upravljanje premoženja ljudi pod skrbništvom. Po pregledu več kot treh četrtin CSD še nismo ugotovili ravnanj z elementi kaznivih ali drugih dejanj CSD, zaradi katerih bi bili varovanci oškodovani,” so sporočili iz pisarne glavnega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja. Socialna inšpekcija je namreč v njegovem resorju.
Brezovar je napovedal nadzor nad 62 CSD, potem ko smo septembra v Žurnalu24 razkrili, da je Matjaž Ogorevc, socialni delavec in nekaj časa vršilec dolžnosti direktorja CSD Šiška, hudo zlorabil položaj: polastil se je stanovanja, garaže in najemnin varovancev. Kljub napovedi ministrstva, da bodo do začetka tega leta preverili, ali se je kaj podobnega dogajalo še kje, se to ni zgodilo. “Inšpekcijska dejanja izvaja en inšpektor, ki zahteva dokaze o upravljanju premoženja oziroma dokaze o zakoniti izvršitvi pravnega posla varovanca; ob tem mora izvajati tudi druge naloge,” so se zagovarjali na inšpektoratu.
Število skrbnikov narašča
Podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) kažejo, da število ljudi, ki jim je sodišče odvzelo opravilno sposobnost in sami torej ne morejo skrbeti zase – narašča. Leta 2008 jih je bilo 1.399, predlani 1.498, lani pa 1.515. Podatki Skupnosti CSD Slovenije pa kažejo še več ljudi, ki imajo skrbnike: predlani naj bi jih bilo 1.735, pri čemer v kar 1.100 zadevah po uradni dolžnosti skrbništvo opravlja CSD.
V tujini neodvisni
“Povsod po Evropski uniji je bistveno več inšpektorjev kot pri nas. Poleg tega pregledujejo standardizirane postopke, ki pa jih je pri nas premalo,” ugotavlja Bojan Regvar, sekretar Socialne zbornice Slovenije. Socialni inšpekciji primanjkuje kadrov, ni enotnih navodil, ki bi jih strokovni delavci pri svojem delu uporabljali in bi jih moralo pripraviti ministrstvo. Še pomembnejša od tega je po Regvarjevih besedah pravna praksa, predvsem odškodninska, ki še ni najbolje razvita. Kot je dejal, se države po Uniji nagibajo k temu, da so inšpekcije čim bolj neodvisne ali vsaj čim manj odvisne od ministrstev.
Pritožbeni organ inšpekcija
Na socialno inšpekcijo, ki je del MDDSZ, se lahko oškodovanci tudi pritožijo. So pa na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki pripravlja predlog sistemskih sprememb za izboljšanje ureditve skrbništva, so sporočili. V predlogu družinskega zakonika piše, da ima skrbnik pravico do povračila upravičenih stroškov, CSD pa mu lahko določi nagrado, če mora imeti posebne kvalifikacije.
“Nadzora nad skrbništvom dejansko ni”
Zastopate več ljudi, ki so jih oškodovali socialni delavci.
Skrbništvo so imeli zaposleni na CSD kot nekakšno dodatno dejavnost, brezplačno in brez odgovornosti. Žal so nekateri hitro ugotovili, da si s skrbništvom lahko opomorejo; nadzora nad tem dejansko ni.
Kaj se dogaja v praksi?
Oglasilo se mi je veliko ljudi, katerih starši ali sorodniki so dodeljeni pod skrbništvo koga, ki mu ne zaupajo, ki ne predloži poročila o finančnem stanju in ki ne skrbi za varovanca. Neka uslužbenka zavoda za oskrbo na domu je denimo kar naenkrat postala “partnerica”; na hitro je bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju in premoženje je pridobila ženska, ki so jo svojci plačevali, da bi skrbela za sorodnika.
Kako to preprečiti?
Ljudje se odzovejo, a včasih prepozno, saj ne vedo, da lahko ukrepajo. Če kdo želi biti skrbnik, bi moral biti za upravljanje premoženja (plemenitenje kapitala, vzdrževanje nepremičnin, oddajanje zemljišč) ustrezno nagrajen, za delo pa bi moral tudi odgovarjati.